FOTO: V Beltincih se je pričel 44. Mednarodni folklorni festival

Grajska dvorana v Beltincih je bila na četrtkov večer daleč premajhna za številne obiskovalce, ki so si želeli ogledati predstavitev knjige »Za mizo s prekmurskimi Židi - kuharica po svetopisemskih pravilih«, avtorja Bojana Zadravca ter razstavo »Stare razglednice Beltinec«, za postavitev katere največ zaslug nosi Ludvik Penhofer.  

                                                                                                                      

Letošnjo izvedba folklornega festivala sta najprej s krajšim nagovorom uradno odprla župan Občine Beltinci dr. Matej Gomboši ter predsednik KUD Beltinci Boštjan Rous.                                    

                                   

Sledila je zanimiva, informativna in zabavna predstavitev prve judovske kuharice v slovenščini, z avtorjem pa se je pogovarjal  dober poznavalec židovske tematike in pisec spremne besede, mag. Franc Kuzmič.  Bojan Zadravec, teolog, ljubiteljski zgodovinar in vsestranski raziskovalec,  je tudi preko kulinarike želel ljudem približati že nekoliko pozabljeno zgodovino in pomen naroda, ki je vse do 2. svetovne vojne pomembno sooblikoval vsakodnevno življenje v Beltincih in Prekmurju.  Ob raznoraznih starih receptih, zbranih iz vseh koncev sveta, kamor so se prekmurski Židje ter njihovi potomci razselili, zato v knjigi najdemo tudi kar nekaj zanimivih zgodb in fotografij, ki samemu delu dajejo še dodano vrednost.  

                                   
Delo, kateremu je uvod napisal prof. dr. Janez Bogataj, znani etnolog in gurman, je napisano v poljudnem jeziku, obeta pa se že prevod v madžarski in angleški jezik. Prehranjevalne navade Judov sicer v osnovi  izhajajo iz verske tradicije, saj se vseskozi upošteva navodila iz svetih knjig (Tora, Stara zaveza).  Ločujejo med t.i. čisto in nečisto hrano. Med absolutno prepovedano tako recimo spada svinjsko meso, je pa zelo priljubljena perutnina, še posebej gosje meso.  

Pri košer načinu prehranjevanja pa niso »problem« samo sestavine, ampak tudi sam način priprave hrane, ki mora biti prav tako podvržen strogim pravilom, vse pa mora potekati pod nadzorom rabina. Nekateri njihovi tradicionalni postopki pa spet pri nas veljajo za prepovedane  – kot npr. klanje živali na način, da se jih ne omrtvi, ampak se iz telesa kri popolnoma izpusti, za kar uporabljajo posebne nože.  Prav tako  pri Judih ni dovoljeno shranjevanje mleka in mesa na istem mestu,  to dvoje ne sme biti niti postreženo znotraj enega obroka, ali pripravljeno z istimi kuhinjskimi pripomočki.


                                        

                                                                

 In, da se ni samo leporečilo, so ob koncu predstavitve obiskovalci lahko določene jedi iz kuharice v živo poskusili tudi sami. 

Za zaključek uvodnega večera je potekalo še odprtje razstave »Stare razglednice Beltinec«, katere  že nekaj časa pridno zbira Ludvik Penhofer. Kot se je strinjal tudi sam, verjetno zadeva sama po sebi ne bi pritegnila toliko pozornosti, če ne bi avtor razstave izkoristil potencial sodobnih množičnih medijev ter v ta namen ustvaril posebne strani na družabnem omrežju Facebook. To je sprožilo mobilizacijo javnosti  na več načinov: mladi so se začeli aktivneje zanimati za zgodovino svojega kraja, starejši pa so se zaradi nuje naučili uporabljati novodobna tehnološka »čuda« in tudi sami dodajati svoje spomine, anekdote in informacije.

Prav tako so se »Lajčiju« (nadimek g. Penhoferja) pričeli oglašati tudi bivši sokrajani, raztepeni po celem svetu, mu tudi posredovati dodatna gradiva iz lastnih zbirk, spletna stran pa je postala nekakšno internacionalno stičišče vseh generacij Beltinčanov. O pomenu tovrstnega ohranjanja kulturne dediščine je spregovoril tudi dr. Nikolaj Szepessy, strasten zbiralec starin ter dober poznavalec lokalne zgodovine, ki je tudi sam v zbirko prispeval kar nekaj razglednic in fotografij.



                                           

                                           

Za zainteresirane le še vabilo, da si razstavo lahko ogledate v času trajanja folklornega festivala (24.7. - 27.7.), organizatorji pa bodo v primeru velikega interesa razmislili tudi o podaljšanju predvidenega termina.

Več fotografij v spodnji galeriji …