LOKALNO
V Beltincih bomo proslavili 95. obletnico priključitve Prekmurja
Jutri ob 20.30 bo pred gradom v Beltincih potekala državna proslava ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ko se spominjamo leta 1919. Slavnostni govornik bo predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez.
Avtor umetniškega dela proslave z naslovom "Danes Prekmurje!", koreograf in režiser Matjaž Farič, pravi, da je podoba Prekmurja zaznamovana s slikami idilične pokrajine, posebnega narečja in dobrih ljudi, ki trdo garajo ter vztrajajo na severovzhodnem robu Slovenije. V ospredju so etnološke, verske, etnične, jezikovne, manjšinske posebnosti, predvsem pa socialni problemi Prekmurja. Obstaja pa tudi sodobnost, ki se vzpostavlja, beži in se vrača nazaj domov. Počasi ter vztrajno pomaga iz ozadja graditi novo (samo)zavest doma, v tujini pa ponosno priznava svoje poreklo. V globaliziranem svetu, ki omogoča hiter pretok informacij in vsebin, se mlajše generacije iz Prekmurja uspešno kosajo s svetom.
Kljub sodobnemu izrazu lahko pri njih zaznamo vplive pokrajine, hkrati pa tudi upor proti pasivnosti, negibnosti in samopomilovanju. Ni naključje, da so izbrani glasbeni izvajalci praviloma povezani z eno najprodornejših, neodvisnih glasbenih založb, ki ima sedež prav v Beltincih. Hitrim in nenehnim spremembam se ni moč izogniti. Prekmurje je zaradi bližine meja in odmaknjenosti na rob države še bolj na prepihu. Procesi globalizacije in združevanja v Evropi pokrajini ob Muri omogočajo novo vlogo. Zato Prekmurje potrebuje drugačen pogled na okoliščine. Ob spoštovanju tradicije mora pritrditi tudi novim talentom. Praznik je dobrodošla spodbuda za razmislek o teh izhodiščih, zato: Danes Prekmurje.
V kulturnem programu bodo nastopili Vokalna skupina BeleTinke po vodstvom Tjaše Šimonka, Folklorna skupina KUD Beltinci, pevka Alja Lipar in glasbenik Ivor Knafelj, plesalci plesnega kluba Zeko, igralka Anita Gregorec, plesalec Leon Marič, upokojenska plesna skupina Generacije ter glasbene skupine: Govoreči bobni, Kleemar,Hexenbrutal ter Werefox. Besedila je prispeval Dušan Šarotar, videoposnetke pa Matej Kolmanko.
Proslavo bosta v neposrednem prenosu prenašala I. program Televizije Slovenija in I. program Radia Slovenija.
|
Spomnimo, da je 17. avgust državni praznik postal šele leta 2006, ni pa dela prost dan. Zaradi varčevanja državne proslave prirejajo le vsakih pet let, tako je bila leta 2009 ob okrogli 90. obletnici državna proslava prav tako kot letos v Beltincih. Nekatere prekmurske občine prirejajo ob omejenem prazniku tudi manjše proslave, tako bo recimo že danes ob 20. uri proslava v Črenšovcih. |
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
....... če bi tisti pametni ljudje pred 95 leti bili "daljnovidni" bi se sigurno prej vprašali: "Joj, joj, ali smo to "zadevo" pravilno naredili ali pa jo nemara pustili tam kjer je?......
Saj se lahko odseliš.
Jesti de tüdi pa za piti ?te prijden ovači nej
Kak vas Beltinske veljake nej sran notri v RIT ka se vlačite toga nič vrejdnoga žlabrastoga Pahora pa švejlijo Bratuškovo ka nas je napravila še vekše rejveže kak smo bilij .Sramota ka tou vüpa oditi po Prekmurji .Pa te Brglez ka ne vej niti ge je Prekmurje .Mladi že dugo idejo v tujino in še do šli .Samo za proslave se spomnijo Prekmurskoga človeka ovači pa njij nej briga .Ja pa da so volijtve te tüdi znajo po Prekmurji oditi gnoji