Balonarja pred 80. leti na evropski zemljevid postavila vasico Ženavlje

Natančno na današnji dan pred 80. leti, torej 18. avgusta 1934 sta belgijska raziskovalca z balonom zasilno pristala v gorički vasici Ženavlje, njun cilj pa je bila sicer Avstrija. To je deželo ob Muri in vas Ženavlje naredilo znano po celotni Evropi.

Nekega lepega avgustovskega večera leta 1934 se je na nebu nad vasico Ženavlje pojavil balon. Tamkajšnji prebivalci so bili presenečeni, vendar so takoj vedeli, da je balon, kajti nekateri izmed njih so ga že opazovali pred 40 leti, ko je na večji višini preletel njihovo vasico. 

V balonu, ki je zasilno pristal v Ženavljah, sta bila stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst, ki sta vzletela tisto jutro z letališča Hour-Havenne v Belgiji, dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala, toda ne na načrtovanem kraju. Neugoden veter ju je namreč odnesel iz Avstrije, ki je bil njun cilj, v Ženavlje. Pristala ta na zemljiščih kmetovalcev Duh in Gomboc, domačini pa so pomagali pri pristanku, da ni bil preveč trd. Balonarja sta bila lepo sprejeta, kar dokazuje tudi kolajna takratnega belgijskega kralja Leopolda, ki jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu.

Max Cosyns

Za profesorja Cosynsa je bil to sedmi takšen polet, načrtoval pa ga je profesor Piccard,ki je sicer prvi poletel z balonom v stratosfero. Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu in vse evropske radijske postaje so se vključile v program poleta ter sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi.

Goričko je bilo v centru dogajanja po Evropi

Nekaj dni je bilo tako Prekmurje z balonom vred predmet informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Pokrajina ob Muri in s tem tudi Ženavlje je postalo znano širom Evrope. Presenetljivo je, da so vsa tuja novinarska peresa Prekmurje natančno opisovala. Novinar Jutra iz Ljubljane je zapisal: "Ni Sibirija, je pokrajina prijaznih domačinov, katerih se bosta letalca še dolgo spominjala."

Za Goričko je bil ta dogodek prava senzacija, saj se je poleg različnih poročevalcev nagrmadilo tu do 6.000 ljudi. O tem je Murska krajina poročala tako: "Po cestah so švigali avtomobili, motorji in kolesarji s tako brzino, da je bil po cestah velik oblak prahu. Vse je tiščalo k profesorju."

Letalca sta se nato odpravila v Ljubljano, od tam pa s trimotornim letalom na letališče v Zagreb, kjer jima je bilo izročeno odlikovanje kralja Aleksandra. Navzoč je bil tudi prof. Vilko Novak, ki je letalcema v imenu mlade inteligence iz Slovenske krajine izročil nov zemljevid Slovenske krajine in dr. Slavičevo knjigo Prekmurje iz leta 1919. Od tu sta pot nadaljevala na Dunaj. 

18. avgust postal občinski praznik, postali so tudi spominsko obeležje

Dogodek je med prebivalstvom ostal živ desetletja in se je s pripovedovanjem prenašal na mlajše rodove. O tem je pisal tudi naš pisatelj Milan Vincetič v knjigi Nebo nad Ženavljami. Knjiga je bila tudi osnova  po kateri je nastal scenarij za istoimenski dokumentari film.

Tako si je 18. avgust, ta pomembni dan v zgodovini Goričkega, izbrala občina Gornji Petrovci za svoj občinski praznik.  Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno  spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja, Mirka Bratuše. Bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek.

Vir: občina Gornji Petrovci