Lipušček o usodi Prekmurja po prvi svetovni vojni in sodobni Kitajski

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti se nadaljujejo Vanekovi večeri. V okviru teh je številno občinstvo ta četrtek prisluhnilo dr. Urošu Lipuščku z naslovom Prekmurje v diplomatskih načrtih ob koncu prve svetovne vojne in utrinki iz sodobne Kitajske.

Uroš Lipušček je dr. politoloških znanosti, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, urednik, svetovalec misije OVSE na Kosovu, rektor univerze AAB v Prištini, avtor vrste del iz obdobja pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. Veliko se je ukvarjal in analiziral vlogo velikih sil, predvsem ZDA, pri spreminjanju mej na Balkanu in v Srednji Evropi, kar je usodno vplivalo na življenje Slovencev in Prekmurcev.

Lipušek je sprva spregovoril o usodi Prekmurja in Slovencev po prvi svetovni vojni. Kot je pojasnil, je malo znanega o tem,  kaj se je dejansko dogajalo v tem času pri nas. Nekaj malega je zvedel iz zapisov Slaviča, o zakulisju dogodkov pa je znano malo in se je opiral na zasebne vire iz tujine, predsem iz ZDA, kjer je nekaj časa živel in deloval. Po prvi svetovni vojni smo bili v težkem položaju, deorganizirani, z zelo okrnjeno vojsko, z vseh strani so na nas pritiskali tujci, izgubili smo veliko ozemlja. Prekmurje pa je bilo sploh neznano neznano, tudi Slovencev živečim v drugih delih tedaj našega ozemlja, nekakšna terra incognita. Še danes je Prekmurje v Sloveniji manj znano in se povezuje več ali manj le z Muro, poplavami in nerazvitostjo. Vendar je čas, da se tu nekaj spremeni.

Kot poznavalec sodobnih razmer na Kitajskem, kjer deluje in živi, je podal še sodobne težnje Kitasjke, življenske razmere, težave s katerimi se spodajao itd.  Kitajsko, ki velja za eno glavnih gospodarskih velesil v svetu, nam je predstavil s spošne, praktične plati. Zanjo pravi, da je civilizacija z več tisočletno zgodovino in ne zgolj država. Danes se nahaja nekje vmes med kapitalizmom in socializmom ter je ena redkih držav, ki beleži visoko gospodarsko rast. Podal je primer diplomatov na Kitajskem, ki takoj po končanju šolanja dobijo zaposlitev. Brezposelnih je zelo malo, okrog 3 %, to so večinoma manj izobraženi. Število revežev načrtno zmanjšujejo, tako da vsako leto en procent prebivalstva iz nerazvitih območij preselijo v mesta, jih izobrazijo in jim dajo delovna mesta. Imajo zelo kompiliciran sistem, ki je nekje vmes med centralno planskim in tržnim gospodarstvom. V državi je kar 360 miljarderjev in milijon milijonarjev. Velik problem je velika korupcija.

Opozoril je na staranje prebivalstva, zaradi katerega so opustili politiko enega otroka, onesnaženost okolja, ki je zelo velik problem, ki resno ogroža zdravje ljudi. V oblaku smoga ljudje obolevajo za rakom, srčenimi boleznimi, dodatno pa doprinese še moderni način življenja s hitro prehrano in številnimi avtomobili. Mit o Kitajcih in kolesih več ne drži, po besedah Lipuščka kolesarijo tam le Evropejci. Opozoril je še na eno zanimivost. Ko pride v Slovenijo, je povsod čutiti črnogledost, pesimizem, da se tako ali tako nič ne da in ni možno. Kitajci pa so polni evforije, pri njih se vse da, so optimistični, kar je velik potencial države. 

Več fotografij v spodnji galeriji...