FOTO: Prvo ocenjevanje Prleške tünke uspešno zaključili

Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot kot nosilec projekta in Zavod Marianum Veržej kot izvajalec sta te dni v sklopu projekta Prlek fest (LEADER, LAS Prlekija) pripravila 1. ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke.

Na novinarski konferenci so predstavili projekt Prleške tünke, katera je vključena v Shemo kakovosti: zaščitena geografska označba. Hkrati so predstavili njene certificirane proizvajalce ter ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke. Več o samem projektu in promociji sta povedala predsednik Društva za promocijo in zaščito prleških dobrot Slavko Petovar in vodja projekta Prleške tünke Matej Fišer, ki sta poudarila, da je glavni cilj predvsem ta, da bi tudi po koncu projekta vse slovenske gostilne na jedilniku kot predjed ponujale prleško tünko.

Projekt »Prleška tünka«

Prleška tünka je kulinarična posebnost in izhaja iz regije, ki ji pravimo »Prlekija« ali po domače iz krajev iz desnega brega reke Mure.

Ta izdelek proizvajajo doma na vasi že od nekdaj, vendar pa ga le malo proizvajalcev proizvaja v tako imenovani industrijski proizvodnji in daje na trg tako, da je dostopen izven Prlekije.

Kot so povedali, sodobna tehnologija vsekakor ni ovira, za proizvodnjo izdelka po tradicionalni metodi, s tem, da v tako imenovanih industrijskih pogojih zagotavljajo najvišjo stopnjo higiene, nadzorujejo postopke v skladu z najvišjimi standardi kakovosti in zagotavljajo kontinuirano kakovost tudi pri večjih serijah proizvedenega izdelka. To so zagotovila, da bo potrošnik vselej dobil takšen izdelek, kot je predpisan v elaboratu o zaščiti izdelka Prleška tünka.

Zaradi tega so zasnovali projekt, preko katerega želijo pospešiti prodajo Prleške tünke in jo približati široki množici potrošnikov.

Trenutno so v projektu, ki poteka pod okriljem društva, vključeni naslednji proizvajalci: Panvita Mir d.d., Kmetija Daniel Vargazon in Kmetija Robert Sever, obe s Cvena.

Zaščita izdelka in kdo lahko proizvaja Prleško tünko

Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot je v preteklih letih pripravilo elaborat, ki je bil osnova za vložitev zaščite izdelka Prleška tünka. Izdelek je zaščiten z oznako GEOGRAFSKA OZNAČBA, tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU.

Ta označba pomeni, da se lahko izdelek zaradi svoje geografske specifike proizvaja zgolj na posameznem, v elaboratu določenem območju. V konkretnem primeru je to območje Prlekije oziroma proizvajajo ga lahko proizvajalci, ki imajo svoje proizvodne prostore v naslednjih občinah: Ljutomer, Razkrižje, Veržej, Sveti Jurij, Radenci, Gornja Radgona in Ormož.

Proizvajalci morajo imeti svoje obrate registrirane za proizvodnjo mesnih izdelkov in zagotoviti vse tehnično - sanitarne standarde, ki so potrebni po zakonodaji.

V projektu sodelujejo tako velika kot tudi majhna podjetja oziroma proizvajalci. Zaradi tega je odslej možno zagotoviti večjo količino izdelka standardizirane kakovosti. Kot so povedali, to pomeni, da bodo kupci, gostje in nasploh gurmani lahko posegali po izdelku, ki bo enake kakovosti tudi v daljšem časovnem obdobju, ne glede na to, kje ga bodo kupili ali poizkušali.

Znaki, s katerimi je izdelek označen, zagotavljajo, da je le-ta proizveden po standardu, ki ga predvideva elaborat.

Označeni izdelki certificiranih proizvajalcev, ki se držijo natančno določenih pravil pri proizvodnji, so označeni s posebnim znakom.

Ocenjevanje in nagrade prleške tünke in mesa iz zaseke

Na razpis za ocenjevanje prleške tünke in mesa iz zaseke se je, glede na to, da gre za prvo tovrstno ocenjevanje, prijavilo lepo število kandidatov s svojimi vzorci. Nagrade pa so podelili na Miholovem sejmu v Veržeju v nedeljo, 28. septembra. Več o sejmu si lahko preberete TUKAJ.

Med 12. vzorci tünke, ki jo je ocenjevala 3 članska komisija, so podelili 6 priznanj: dve zlati, dve srebrni in dve bronasti.

Zlato priznanje sta prejela Marjan Koroša iz Križevec pri Ljutomeru in Daniel Vargazon s Cvena, srebrno priznanje Nataša Rautar iz Šalincev in Panvita Mir iz Gornje Radgone, bronasto pa Anica Osterc in Marica Legen iz Bunčan.

Več fotografij v spodnji galeriji...