https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
https://www.ris-dr.si/go/555/1834/OTVORITEV_SOBE_POBEGA_V_DVORCU_RAKICAN
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Na delavnici spoznavali, kako pristopiti do potencialnega delodajalca

Rakičan, 20.10.2014 ob 11:16  

V RIS Dvorcu Rakičan se je 15. oktobra odvijala brezplačna delavnica na temo »Kako pristopiti do potencialnega delodajalca«. Delavnica je potekala v okviru projekta »Evropa, moja prihodnost«, ki ga  izvaja Zavod Roka, sofinancira pa ga Urad vlade RS za komuniciranje.


Na delavnici je zbranim spregovoril Stjepan Mikec, ki je zaposlen na Inštitutu za napredne tehnologije in komuniciranje v Murski Soboti. Stjepan je državljan republike Hrvaške, ki živi v Čakovcu, dnevno pa se vozi na delo v 50 kilometrov oddaljeno Mursko Soboto. Pred tem je bil zaposlen v Avtonomnem centru v Čakovcu.

Kako potencialnega delodajalca opozoriti nase?

S Stjepanom smo se pogovarjali o tem, kako pristopiti k potencialnim delodajalcem, kako izstopati iz množice kandidatov, ki se potegujejo za isto delovno mesto, in o tem, na kaj biti pozoren pri pisanju prošenj in življenjepisov.

Kot  je pojasnil, je imel v svoji prejšnji službi opravka s številnimi prošnjami iskalcev zaposlitve. Udeležence delavnice je opozoril na to, da naj bodo zelo pozorni na točnost podatkov. Pravilno naj navedejo vse svoje podatke, še posebej pa naj bodo natančni pri navajanju informacij o podjetju, v katerem se želijo zaposliti, saj površnost pri navajanju delodajalci ocenjujejo zelo negativno. Prošnje, ki jih pošiljajo, naj vsakič prilagodijo temu, kaj delodajalec išče, in ne vedno pošiljati ene in iste prošnje. Povedal je, da naj poskusijo tudi z inovativnimi prostopi, na primer posnamejo video namesto pisne prošnje ter pristavijo neko dodatno prilogo, pomembno za delodajalca, s čimer opozorijo nase.

Mreženje, prostovoljno delo in izobraževanja

Izpostavil je pomen mreženja in prostovoljnega dela, udeležbe (brezplačnih) tečajev in pridobivanja novih znanj in veščin. Kot je povedal, skoraj vsa mesta ponujajo neke tečaje (mnogokrat celo brezplačne), delavnice ipd., kjer ponujajo učenje raznih veščin, a so mnogokrat slabo obiskani. Pojasnil je, da se naj iskalci zaposlitve čim več izobražujejo in si s tem nabirajo prednosti in reference pri potegovanju za delovna mesta. Spodbudil jih je k prostovoljnemu delu, ki je priložnost za nabiranje delovnih izkušenj in mreženju.

Poudaril je tudi pomen ustvarjenih profilov iskalcev zaposlitve na portalih o zaposlovanju, kjer lahko delodajalci v bazi iskalcev zaposlitve tudi sami najdejo kadre, ki jih potrebujejo v svojih organizacijah in podjetjih.

Ko te vprašajo o pričakovani plači ...

Mikec je udeležencem delavnice svetoval, da naj pred razgovorom za službo zberejo čim več informacij o delodajalcu. Na razgovor naj pridejo z izoblikovano vizijo o delu, projektih in razvoju podjetja oz. organizacije in na tak način delodajalca poskušajo prepričati, da so pravi za izbrano organizacijo. Ob tem se je razvila debata, kaj odgovoriti, ko te na razgovoru za delo vprašajo o pričakovani plači. Mikec je svetoval, da naj se predhodno pozanimajo, kakšne plače imajo tamkajšnji zaposleni oz. zaposleni na podobnih delovnih mestih, in povedo podoben znesek. Kot je povedala ena od udeleženk delavnice, je to odvisno tudi od države, kjer iščeš službo. V Sloveniji smo po njenih besedah navajeni, da moramo predvideti »bolj skromno« pričakovano plačilo, v Avstriji pa menijo, če poveš prenizki znesek, da se ne ceniš dovolj.

Izkušnja tujega državljana, ki dela v Sloveniji

Stjepan Mikec je z zbranimi delil tudi svojo izkušnjo z delom v tujini. Kot je pojasnil, je kot tujec, ki dela v Sloveniji, delo v naši državi sprejel na povabilo Inštituta za napredne tehnologije in komunikacijo. V svoji prejšnji službi, Antonomnem centru v Čakovcu, so s sedanjim delodajalcem sodelovali pri čezmejnih projektih, povabilo za delo v Sloveniji pa je sprejel predvsem zaradi izziva po novih izkušnjah in novih poznanstvih. Delu pri nas se je hitro prilagodil, saj kot pravi, sta obe regiji zelo podobni: tako kulturno, jezikovno, imata pa tudi podobne težave na gospodarskem področju in visoko stopnjo brezposelnosti.

Pojasnil je, da se kljub temu, da je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, zaposlovanje Hrvatov v tujini ni bistveno povečalo, saj so mnoge države (med njimi tudi Slovenija in Avstrija) uveljavile moratorij, s čimer so omejile zaposlovanje državljanov Hrvaške. Državljani Hrvaške se lahko v teh državah zaposlijo le, če na zavodih za zaposlovanje ni prijavljenih ustreznih kadrov. Kot pravi (tudi iz lastnih izkušenj), so pa postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj dolgotrajni.

 

  

Projekt je sofinanciran s strani Urada Vlade RS za komuniciranje.

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.