Vsaka 5. deklica in vsak 7. deček spolno zlorabljen

V sredo popoldan je v Vrtcu Lendava potekalo predavanje pod naslovom »Neukrepanje pomeni soodgovornost«, ki ga je organiziral Svet mladih Lendava v sodelovanju z Vrtcem Lendava. S predavanjem, kateremu je sledila še delavnica, so želeli opozoriti na spolne zlorabe otrok  - na zločine, ki se vsakodnevno dogajajo po svetu in tudi pri nas ter na ukrepanje družbe proti temu.

Vsakodnevno se dogajajo po svetu ter tudi pri nas raznorazna nasilja, zlorabe, od čustvenih, telesnih in na žalost tudi spolnih zlorab otrok. Premalokrat opazimo, premalokrat reagiramo, se obrnemo na prave naslove. V ta namen je včeraj potekalo predavanje, na katerem so želeli na to opozoriti ter spodbuditi učinkovitejše ukrepanje in pomoč žrtvam ter uvajanje preventivnih ukrepov v družbi.

Predavali so Tanja Hozjan - Svet mladih Lendava, Tanja Ferlin – dolgoletna rejnica (Rejniško društvo Slovenije), Jasna Dolamič Gričar – TOM (telefon za otroke in mladostnike) ter S.M., ki je bila sama žrtev spolne zlorabe lastnega očeta.

Tanja Hozjan je v svojem nagovoru opozorila na spolno zlorabo, kot družbeni problem, katerega se ne zavedamo ter pogosto tudi, če sumimo, ne ukrepamo, ali pa napačno reagiramo. Statistike kažejo, da je vsaka 5. deklica  in vsak 7. deček spolno zlorabljen - dostikrat pa zlorabe ostanejo neodrite, ali zamolčane. Ljudje se ne upajo, ali ne želijo izpostaviti, čakajo na druge, ali pa se ne obrnejo na prave institucije in prave strokovnjake. Poudarila je, da mora biti naš odziv ob opažanju suma spolne zlorabe otroka diskreten, treba se je obrniti v šoli na socialno delavko, policijo, Center za socialno delo ter psihoterapevte. Hozjanova je razpravljala tudi o vzrokih, zakaj prihaja v naši družbi do teh grozodejstev v tako velikem številu in je tudi manj preprečitev. Omenila je vzgojo, vrednote, ter tudi nekatere dejavnike v naši kulturi. Golota je v naši kulturi v določenih situacijah popolnoma normalna in sprejemljiva, kljub temu pa strokovnjaki priporočajo nekaj previdnosti, npr. pri javnih objavah fotografij. Pri tem je poudarila, da fotografija nagega otroka sama po sebi ni moralno sporna (npr. družisnki spomin iz morja, ali upodabljanje otrok v umetnosti), je pa zmeraj treba upoštevati namen, kontekst in širino dostopa.Tudi izobraževanje otrok o zdravi spolnosti je zelo pomembno. Otrokom mora biti prikazano, da imajo sami odločitve o lastnem telesu, da se njihovih intimnih delov nima pravice nihče dotikati. K temu pa morajo na pravilen način pristopiti starši ter tudi učitelji in socialni delavci v šoli,  slednji tudi skozi raznorazna predavanja.

Spregovorila je tudi Tanja Ferlin, ki deluje že 10 let kot rejnica. Na svoji poti se je večkrat srečevala s primeri spolne zlorabe otrok. Skozi njena opažanja so žrtve spolne zlorabe pogosto ljudje s posebnimi potrebami, ranljivejše skupine s psihičnimi motnjami, najpogosteje pa se dejanja spolnega nasilja dogajajo znotraj družin. Opisala je tudi pogoste znake, ki kažejo na sum spolne zlorabe otroka, med temi so zelo pogosta naslednja miselna, čustvena in vedenjska odstopanja: pretirano umivanje, zanemarjenje, telesna znamenja, vnetja, zaostanek v rasti, destruktivno vedenje, občutki krivde, sramu, ali seksualno obnašanje žrtve. Previdni moramo biti tudi pri opažanju nenavadnega vedenja svojcev do otrok, kot so nenavadna darila otrokom, neprimerno dotikanje in opazovanje.

Jasna Dolomič Gričar je pristavila, še da se vsaka žrtev nasilja s travmo spopade na različne načine, pri nekaterih se travmatičen dogodek pogosto disociira, nedvomno pa pusti posledice. Zato je še bolj pomembno, kako se odzovemo, ko nam nemara otrok zaupa, da se mu dogajajo omenjene zlorabe. Zelo pomembno je, da mu verjamemo, da mu sporočimo, da za zlorabo ni sam/a kriv. Za posameznika je namreč še bolj travmatično, če mu ob zaupanju obrne hrbet lastna družina ter družba na sploh.

Prav o tem, kako družba pogosto ne prisluhne, kako se ti pred obupanim obrazom obrnejo vstran še najbližji, pa je spregovorila oseba, ki je bila dolga leta v otroštvu ter v mladosti spolno zlorabljena s strani svojega očeta. Kot je pripovedovala, je bil v njenem otroštvu spolni odnos za očeta »most« do tega, da sta bila z očetom spet prijatelja, po tistem, če je naredila kakšno napačno dejanje. Mama, ki je vse to vedela, si je zatiskala oči. Kasneje, ko je kot odrasla oseba stopila pred njiju ter se o storjenih grozodejstvih želela pogovoriti, sta ji oba hladno obrnila hrbet. Prijateljice v šoli so jo ob njenem zaupanja kaj se ji dogaja izločile, ljudje pa so kasneje (najverjetneje v prepričanju da to ne more biti res), stopili na stran očeta, tudi ko je bil za storjena dejanja obsojen in odslužil (samo) dva meseca zapora. Ostala je čisto sama in kot pravi, brez socialnih delavcev, pomoči številnih psihiatrov in psihoterapevtov  ne bi zmogla.

Reagirajmo in poiščimo pomoč!

Omenjeni predavatelji so še posebej poudarili, naj si ne zatiskamo oči, saj se spolne zlorabe v velikem številu dogajajo tudi pri nas. Družba ne sme molčati - tako tisti, ki opazimo, kakor tudi žrtve same -moramo se obrniti na številne institucije in strokovnjake, ki so na voljo tud pri nas. ( Socialne delavke na šoli, Center za socialno delo, TOM – telefon za otroke in mladostnike, Policijska postaja ter psihoterapevti, ki so kasneje, ko se žrtev sooči s travmo v neprecenljivo pomoč.)

V ta namen smo se pogovarjali tudi z mag. Andrejem Omulcem, ki kot psihoterapevt in družinski terapevt deluje tudi na področju Pomurja, sodeluje tudi z Rejniškim društvom Slovenija ter se v svoji praksi pogosto srečuje z žrtvami spolnega nasilja.

Omulec je poudaril, da se je v prvi vrsti treba zavedati, kaj je zdrava spolnost in kdaj gre za spolno zlorabo. »V splošnem je spolna zloraba vsako spolno dejanje, ki ni vezano na odnos oz. podariti se drug drugemu. Vsa spolna dejanja, ki so vezana na umiritev svojega telesa oz. iskanje odnosa v spolnosti so zloraba svojega telesa. Motiv za posilstvo ni spolni odnos, temveč nadmoč, maščevanje nekomu, ki te je ranil v preteklosti.« Žrtve, ki so deležne s svojimi travmami psihoterapije, rabijo precej časa, da odpravijo posledice, katere so lahko katastrofalne. Kot kažejo raziskave, brez poglobljene psihoterapije ob tem ne gre, žal pa se premalokrat za pomoč odločijo tudi svojci žrtev nasilja. Pogosto se zlorabe prenašajo iz generacije v generacijo. Med posledicami spolnega nasilja je Omulec še omenil motnje hranjenja, depresijo, slabšo koncentracijo, razne zasvojenosti, slabšo samopodobo prizadetega, možnost ponavljanja dejanja v kasnejši dobi, promiskuiteto ter prostitucijo.

Navajamo še kontakte institucij in strokovnjakov, ki smo jih omenilli v članku, ter na katere se morebitne žrtve spolnega ali kakršnega koli nasilja lahko obrnete: Center za socialno delo Murska Sobota: 025351140, Telefon za otroke in mladostnike:116111, Svet mladih Lendava: 02 575 14 51, Rejniško društvo Slovenije: 041 270679 , mag Andrej Omulec: 041 888 246.

Več fotografij v spodnji galeriji...