https://www.pomurec.com/vsebina/50328/Za_praznike_se_zahvalite_na_Pomurec_com
https://www.ris-dr.si/go/555/1834/OTVORITEV_SOBE_POBEGA_V_DVORCU_RAKICAN
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Ženske in možganska kap: Najhuje je, ko ne prepoznaš svojih otrok

Žižki, 30.10.2014 ob 11:00  

Klub Štrk iz Črenšovcev je v gasilskem domu v Žižkih organiziralo srečanje, na katerem so tri ženske spregovorile o svoji izkušnji z možgansko kapjo.


Osrednja tema srečanja je bila ženske in njihova izkušnja z možgansko kapjo. Z zbranimi so svojo zgodbo delile tri posameznice, in sicer dve bolnici ter žena, skrbnica moža, ki je doživel možgansko kap.

Najhuje je, ko ne prepoznaš svojih otrok

Simona Recek je možgansko kap doživela še preden je dopolnila 30 let. Kot je pojasnila, se ji je to pripetilo, ko so s prijateljicami načrtovale praznovanje njenega bližajočega se rojstnega dne. Na svoj rojstni dan se je tako prebudila v mariborski bolnišnici, kjer so jo zdravniki pričakali s torto v roki. Takrat jo je kap oplazila še enkrat.

Kot je pojasnila, je bilo po kapi najhuje to, da ni prepoznala svojcev. Prepoznala je moža, hudo ji je pa bilo, ker se ni spomnila otrok, česar domačim dolgo ni upala priznati. Po kapi je dobro okrevala, nekaj posledic ji je pustilo na roki in nogi, včasih pa ji popusti tudi zbranost. Kot pravi, ji je bilo po kapi težko tudi to, da so ji zdravniki svetovali mirovanje, kar pa ji, sicer vajeni nenehnega gibanja, ni bilo lahko izpolniti. Trdno odločena, da se bo postavila na noge, je hodila, se plazila in se kmalu usedla tudi na kolo.

Kot pa je povedala Simona, je bila njena bolezen med domačimi dolgo časa tabu tema, kar pa je po njenem mnenju napačen pristop. Kot pravi, bi se o tej bolezni mogli s svojci čim več pogovarjati in s tem olajšati stisko, ki jo poleg bolnika čutijo tudi vsi domači.

S trmo, energijo in vztrajnostjo po bolezni v stare življenjske tirnice

Svojo zgodbo je z zbranimi delila tudi prostovoljna gasilka, ki je kap doživela pri 45. letih prav na gasilski proslavi. Ko se je zbudila v mariborski bolnišnici, kamor so jo pripeljali, in se zavedla, kaj se ji je zgodilo, je zaradi nesrečne usode, ki jo je doletela, jokala celo noč, pojasnjuje. Nato pa jo je preletela misel, da je še živa, zaradi česar se je trdno odločila, da se bo borila in vrnila na stare življenjske tirnice. Kot je povedala, so jo po potrebnem obdobju mirovanja prepeljali na rehabilitacijo v Dobrno. Tja so jo pripeljali na vozičku, čez dva tedna pa je na gostiji že hodila in plesala.

Kot je povedala, je bilo ključnega pomena za njeno okrevanje to, da se ni smilila sama sebi, ampak je zbrala energijo, trmo in moč ter vztrajala. V njenem okrevanju so ji domači stali ob strani ter jo podpirali, da lahko znova živi kolikor se da polno življenje in kot pravi, je znova lahko aktivna v gasilskem društvu.

Kot je povedala, je zelo hvaležna, da se je pridružila klubu Štrk, kjer se srečuje z drugimi bolniki po kapi, s katerimi delijo izkušnje ter preizkušnje, ki jih prinaša življenje po kapi.

Moža sem obravnavala, kot da bolezni ne bi bilo

Članica društva pa je tudi Slavica Šebjan. Zbranim je predstavila svojo zgodbo, kot izkušnjo skrbnice, žene, ki se je soočila z možgansko kapjo svojega moža. Kot se spominja obdobja, ko so moža po kapi pripeljali iz bolnišnice, je bilo to res težek čas v njihovem življenju. Ker mož ni mogel stati in opravljati osnovnih življenjskih opravil, so morali za vse poskrbeti bližnji družinski člani. Sprva so se soočali s številnimi padci, zaradi česar so tudi dom morali opremiti tako, da je bilo čim priročneje za moža.

Vendar pa kot pravi, je k njegovemu okrevanju pristopila s trmo. Ni ga obravnavala pomilujoče, ampak dela z njim, kot da bolezni ni bilo. Tako se kljub temu, da je mož na vozičku, udeležujeta srečanj, prireditev, hodita naokoli: »Strpam ga v avto in greva.« Mož se je navdušil nad filantropijo, križankami, internetom in se prilagodil možnostim, ki so mu dane po doživeti možganski kapi.

Je pa Slavica izpostavila žalostno dejstvo, ki jo občuti z odgovornostjo, ki jo prinaša skrb za moža: »Jaz ne smem biti bolna, ker potem ne vem, kaj bo z mano in možem.«

Nujno je takojšnje ukrepanje

O možganski kapi, njenih posledicah, okrevanju, prepoznavanju, kako jo preprečiti in drugem spregovorila dr. med., spec. nevrologije Dominika Novak Pihler, ki je izpostavila pomen hitrega prepoznavanja možganske kapi ter hitrosti ukrepanja in iskanja zdravniške pomoči.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.