V Sloveniji na delu več nesreč s smrtnim izidom, samozaposlenim grozi revščina

Statistični urad RS predstavlja seznam kazalnikov, ki kažejo, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih na obstoječih delovnih mestih, oziroma kako smo Slovenci zadovoljni s svojimi službami.

Gospodarska kriza traja že vse od leta 2008 naprej. Na trgu dela je povpraševanje po delu večje od ponudbe, posledično pa pride do različnih izkoriščanj delojemalcev, sprejemanja dela pod manj ugodnimi pogoji, za nižje plačilo, kot si dejansko zaslužijo, v neugodnem psiho/fizičnem okolju, ki posameznika pogosto še prikrajša za osebno življenje.

Kazalniki, s katerimi so merili kakovost zaposlitve: varnost pri delu in enakopravnost, plače, delovne ure in usklajevanje dela in prostega časa, varnost zaposlitve in socialna varnost, socialni dialog, spretnosti in usposabljanje, odnosi na delovnem mestu in motivacija.

Več nesreč s smrtnim izidom

Delovne nezgode s smrtnim izidom so se v zadnjem desetletju povečala. V letu 2004 je bilo 13 nezgod s smrtnim izidom, 2007. leta pa že 29. Če upoštevamo kazalnike še relativno glede na upadanje delovno aktivnega prebivalstva, se nezgode s smrtnim izidom dejansko povečujejo.

Manj je odstopanja v zastopanju spolov med delovno aktivnimi na slovenskem trgu. V 2. četrtletju leta 2014 je bilo sicer za pričakovati nekoliko večjo aktivnost moških kot žensk (54,1 %), stopnja delovne aktivnosti je bila med moškimi za več kot 10 odstotkov višja, kot med ženskami (moški 58,1 %, ženske 47,7 %). Ženske zaslužijo v povprečju manj kot moški; povprečna mesečna bruto plača v letu 2013 je dosegla 94,6 % plače moških.

Plače so se v povprečju niso znižale

Po podatkih iz Strukturne statistike plač je povprečna mesečna bruto plača v letu 2013 znašala 1.598 EUR; 65,5 % zaposlenih je prejelo plačo, ki je bila nižja od povprečne, 34,5 % pa višjo. Minimalna plača je v avgustu 2014 znašala 789,15 EUR; prejelo jo je 51.176 prejemnikov.

Podatki o gibanju povprečnih plač ne odsevajo nujno realnega stanja, saj imajo podjetja v času krize na voljo dvoje: zniževanje plač, ali odpuščanje delavcev. Pogosto se odločijo za slednje, saj jim zniževanje plač pogosto preprečujejo zakonske uredbe in kolektivne pogodbe.

Delamo več kot 48 ur tedensko, časa za družinske obveznosti je manj

V 2. četrtletju 2014 so delovno aktivni prebivalci opravili v povprečju 38,9 delovne ure na teden. Skoraj 10 % delovno aktivnih običajno dela več kot 48 ur tedensko, na drugi strani pa je skoraj 13 % delovno aktivnih, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polenega, torej v povprečju opravijo manj kot 36 ur na teden.

Zanimiv je podatek, da bi skoraj četrtina vseh delovno aktivnih želela delati več ur, če bi za to dobili višjo plačo.

Zaradi družinskih obveznosti bi bili v povprečju pripravljeni vstati uro prej in delovno mesto zapustiti uro prej. Več gibljivosti bi si želeli tudi glede zunanjih nujnih obveznosti, ko bi naj namesto tega, da šteje koliko ur si delal, bilo bolj pomembno, ali si delo opravil.

Največje tveganje revščine pri samozaposlenih

Za slovenski trg dela je značilno, da je število zaposlenih za nedoločen čas naraščalo od leta 2004 do prelomnega leta 2008; takrat je doseglo najvišjo vrednost, 707.000, potem pa se je krivulja obrnila navzdol, od takrat  je močno upadalo vse do leta 2013, ko se je upadanje ustavilo pri številu 628.000.

Zaradi spremenjene zakonodaje in gospodarske krize od leta 2008 upadajo tudi agencijska dela preko študentskega servisa.

Podatki kažejo, da se je stopnja tveganja revščine povečala pri vseh kategorijah prebivalstva. Med delovno aktivnimi je najvišja stopnja revščine med samozaposlenimi ( v letu 2013 je znašala 27,9 %), najnižja pa med zaposlenimi za nedoločen čas (v letu 2013 je znašala 3,9 %).

Socialni dialog

Na spletni strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije lahko preberemo, da je socialni dialog proces, pri katerem gre za dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja stališč med različnimi interesnimi skupinami. Pri socialnem dialogu gre za uravnavanje treh na videz nasprotnih interesnih skupin z metodami medsebojnega popuščanja ter medsebojnega zaupanja – s ciljem, da se doseže dolgoročna blaginja. Te tri »nasprotne« interesne skupine v socialnem dialogu (socialni partnerji) so:
država (gospodarska rast), kapital (konkurenčnost) in sindikati (plače).

V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 46 reprezentativnih sindikatov, podatkov o številu članstva v sindikatih pa ni na voljo. V avgustu 2014 je sicer 95,8 % zaposlenih oseb prejelo plačo po kolektivnih pogodbah.

Veliko odraslih se vključuje v neformalna izobraževanja

V neformalno in formalno izobraževanje je bilo v letu 2013 vključenih 12,4 % odraslih (25-64 let), zaradi potreb dela kar 97.000 odraslih v neformalno izobraževanje.

Neskladja so med zahtevano izobrazbo za željeno delovno mesto in dejanskimi. Leta 2013 je bilo 13,5 % delovno aktivnih podkvalificiranih in 10,1 % nadkvalificiranih. (nižja plača od izobrazbe). Med podkvalificiranimi najdemo največ poklicev kot so kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci, med tem ko je največ nadkvalificiranih med poklici za prosta mesta.

Odnosi na delovnem mestu in motivacija za delo

Na statističnem uradu teh podatkov nimajo, zaradi subjektivne narave kazalnikov, ki jih je težko meriti s tradicionalnimi statističnimi raziskavami.

Vir: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Foto: freeimages.com