Predavatelji v Ris-u širili zavest o pomenu zdrave prehrane in gibanja

Včeraj je v Raziskovalno izobraževalnem središču potekal 1. del dvodnevnega mednarodnega posveta, pod naslovom  Prehrana, gibanje in zdravje«, ki je bil namenjen zdravstvenemu in strokovnemu nivoju domačin in tujih predavateljev.

Mednarodni posvet Prehrana, gibanje in zdravje je letos že peti posvet zapovrstjo. Letos se je navezoval na zdrav slog življenja na delovnem mestu, kjer so prvi dan domači in tuji predavatelji na različnih znanstvenih in strokovnih nivojih želeli poudariti zdrav način življenja, ki pozitivno vpliva tudi na posameznikovo delovno produktivnost in ustvarjalnost.

Predavalo je pet predavateljev in sicer Dane Katalinič - predsednik organizacijskega odbora ter hkrati predsednik Združenja za ekološko kmetijstvo, Erika Zelko – mag. dr. med spec, Jolanda Prelec Lainščak - univ. dipl. ing., nutristka, Andrej Omulec - mag, zakonske in družinske terapije, družinski terapevt, psihoterapevt, MR. Sc. Vladimir Kovačič ter Polona Kosi.

Dane Katalinič je predavanje odprl z osvetlitvijo zdravega življenjskega sloga in navedel pomembnosti, zakaj je te vrednote potrebno otrokom privzgajati že v predšolski vzgoji. Kot je tekom predavanja večkrat poudaril, je bistveno, da se pri otroku začne zelo zgodaj z vzgojo pristopov, ki vklučujejo zavest o koristnosti gibanja in zdravi prehrani. Gibanje in zdrava prehrana sta neločljivo povezana in le če delujeta v sinhronizaciji, so njuni učinki na naše zdravje pozitivni. Nazorno je opisal projekt Eko vrtci, v katerem sodeluje 168 vrtcev in katerega cilj je prenašanje zdravega življenjskega sloga, preko vrtcev v družine teh otrok. Projekt je, kot je povedal Katalinič, vsakodnevno vseboval vrsto aktivnosti, ki so se navezovali na zdravje. Preko uživanja raznovrstne prehrane, ki je vsebovala veliko sadja in zelenjava, predvsem iz lokalne pridelave; z jutranjo telovadbo in sprehodi; skozi igro in z negovanjem higienskih navad, so prenašali zdrave navade na otroke, ter jim skušali dati navdih. Posredno so v veliki mer vključevali v ativnosti starše - skozi različne delavnice, ob roditeljskih sestankih, praznovanjih in podobno.

Predavatelj je podal tudi podatke, ki žal kažejo, da je poznavanje zdrave tradicionalne hrane med otroki zelo šibka, pozitivni trend, ki pa je opažen, pa je ta, da začenjajo osnovne šole v vse večji meri v svoje jedilnike vključevati hrano lokalnega izvora.

Andrej Omulec, mag. zakonske in družinske terapije, se je v svojem predavanju osredotočil na prikaz zdravega odnosa do športa ter ga primerjal z nezdravim, ki kot tak deluje na človeka ravno nasprotno, mu škoduje, ker med drugim izhaja tudi iz nezdravega motiva, zakaj se s športom sploh ukvarjamo.

Kot je povedal, je družina tista zdrava celica družbe in tudi odnos tisti, ki rešuje – zato je iz tega izhodišča najprej opisal vrste vzgoje, v katerih imajo starši tudi različen pristop vzgajanja svojih otrok. V tej povezavi je potem nakazal pomembnost povezanosti, skupinskega dela, skupnosti in vključenosti znotraj družine, ki pozitivno vpliva na vse aktivnosti v družini.

»Pri zdravem odnosu lahko govorimo, da je motiv posameznika gibanje (nedeljski sprehod družine), ko pa so vključeni dejavniki, kot so na primer pretirana ambicioznost staršev, kjer oče svojo notranjo stisko projicira na otroka, ter se identificira z njegovim uspehom pri rezultatih - potem pa lahko govorimo že o tako imenovanem nezdravem športu. Tudi pri profesionalnem športu presega dolžina trajanja aktivnosti zdravo mejo ( pet do šest ur treninga na dan), vključeno je pogosto uživanje raznih škodljivih substanc in podobno, kar je nedvomno daleč od zdravega odnosa do športa,« dodal pa je, da je seveda veliko odvisno tudi od samega trenerja, kašno vzdušje ustvarja pri samem treningu.

Pri nezdravem odnosu do športa je še omenil pogosto kompenzacijo lastnih stisk v športno udejstvovanje, kjer namesto ukvarjanja z odnosom sprostimo stiske v športni aktivnosti, kar ni pravi način reševanja problemov niti zdrav odnos do športa. Da pa posameznik razvije pozitiven, zdrav odnos do gibanja, je v veliko pomoč tudi vspodbuda bližnjih, ki te ne kriitiziranjo ob morebitnih porazih, temveč te podpirajo.

Zanimiv razmislek obiskovalcem je podala tudi Erika Zelko, mag. dr. med spec., v svojem predavanju o etičnih dilemah preventive. Dotaknila se je mnogih področij, kjer se srečujemo s vprašanjem, ali je to etično, moralno in zakonito, pri čemer opozorila, da tudi če velja za nek izdelek ali storitev na trgu vse našteto (oglaševanje), se moramo vprašati ali to res potrebujemo. Spomnila je, da je pri vsakem posamezniku ključna izbira, ki mora biti preudarna, svobodna in nevsiljiva. "Danes se tudi veliko govori o zdravju, preventivi, kar je po eni strani prav, vendar pri tem moram opozoriti tudi na to, da je pretirano ukvarjanje s preventivo, ki že vodi v skrajnosti, neko obsesijo, neprimerno, škodljivo in že samo po sebi predstavlja stres" V nadaljevanju je predavateljica kritično obravnavala motive, ki so pogosto ključni pri povpraševanju po določenem preventivnem izdelku, ali storitvi: "Večkrat se ti motivi dotikajo želj po večni mladosti in lepoti ter skoraj že (karikirano) po večnem življenju, kar ni prav. Tudi smrt je del življenja, ki ga moramo sprejeti. Sicer se pojavlja vprašanje o odvzemu dostojanstva sami smrti, ki je sama po sebi sicer nekaj normalnega."

Več fotografij v spodnji galeriji...