Dr. Rajko Šugman o športu pri nas

V četrtek je na pobudo Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v Grajski dvorani v Murski Soboto potekalo predavanje dr. Rajka Šugmana o slovenskem športu z naslovom Slovenski šport skozi razvoj. Govoril je o zgodovini, razvoju in panogah športa ter olimpizmu in drugem.

Dr. Rajko Šugman je velik in vsestranski poznavalec športa

Dr. Rajko Šugman, nekdanji, sedaj upokojeni redni prof. Fakultete za šport in Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, predsednik  Gimnastične zveze Slovenije, predsednik IO TKS Slovenije, predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja ICSSPE »Šport in prosti čas,« član Komiteja za raziskovalno delo (CDSR) pri Komiteju za razvoj športa Sveta Evrope v Strasbourgu, član predsedstva ZTKO Slovenije in Jugoslavije, predsednik Športne zveze Slovenije, član InO za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske olimpijske akademije, dekan Fakultete za šport in prorektor Univerze v  Ljubljani in še bi lahko naštevali. Od 1986 do 1999 je bil tudi glavni in odgovorni urednik revije Šport. Izdal je 24 knjižnih strokovnih in literarnih del, seznam ostalih objavljenih del pa je še mnogo daljši. Ustanovil ali soustanovil je 16 društev, zvez in drugih institucij. Za svoje znanstveno, strokovno in organizacijsko delo je prejel mnogo priznanj (več kot 60). Skratka velik poznavalec športa in olimpizma.

Dr. Rajko Šugman je povezan z Mursko Soboto, saj je tu obiskoval 2. in 3. letnik Učiteljišča med leti 1951 in 1953.  V tem času je igral za mladince takratnjega soboškega kluba.  

Začetki športa pri nas segajo v čas Valvasorja

Na predavanju je dr. Šugman govoril o zgodovini športa pri nas, posebnostih organizacije športa na državni ravni kot tudi v sferi civilne družbe, o ekonomskih kazalcih športa danes in skozi čas. Začetki športa pri nas segajo po besedah Šugmana v čas Valvasorja in Slave vojvodine Kranjske, kjer zasledimo prvi zapis o bloškem smučanju. Nato pa o športu ni bilo slišati kaj dosta vse do časa humanizma, saj cerkvena gospoda ni dovoljevala ukvarjanje s športom. Spregovoril je tudi o turnarjih v Nemčiji, sokolskem sistemu v času Avstro-Ogrske, ko so se začeli množični nastopi in dirigiran sistem vaj. Prvo društvo Južni Sokol smo pri nas dobili leta 1863, leta 1905 pa Orel. Iz Anglije so prišli novi športi kot so veslanje, kolesarjenje, drsanje, nogomet, tenis in drugi. Leta 1896 so v Grčiji potekale prve olimpijske igre in sicer v Atenah. Dve leti prej pa so bial določena pravila, ki veljajo v glavnem še danes. Konec 19. stoletja so nastale nove športne panoge kot so streljanje, sabljanje, atletika, smučanje, planinstvo in druge. Tik pred drugo svetovno vojno pa še boks, dvigovanje uteži, hokej, kegljanje, ples, smučanje, vaterpolo, rokomet in drugi.

Spregovoril je tudi o slovenskih športnikih

Kot prvega je izpostavil Bloudka (1890-1959), očeta slovenskega športa, ki je zaslužen za več športnih panog, bil je ideolog športa in sokolstva. Z Janezom Rožmanom sta snovala največjo smučarsko letalnico v Planici. Danes se v spomin nanj podeljujeo za izjemne dosežke v športu Bloudkove plakete in nagrade. Spomnil se je tudi Leona Štuklja, Tine Maze, Rajmunda Debevca in drugih, o katerih je povedal veliko osebnih in zanimih zgodb.

Podal je še preglede in udeležbo Slovencev na poletnih in zimskih olimpijskih igrah ter prejete kolajne. Na zimskih olimpijskih igrah smo Slovenci prejeli eno zlato kolajno (Tina Maze, 2014, Soči) ter 21 ostalih kolajn, prva pa je bila srebrna v Sarajevu (Jure Franko, veleslalom). 

Več fotografij v spodnji galeriji...