V Hiši sadeži družbe o pravljičnem starševstvu z Andrejem Omulcem

Ob prihajajočih praznikih se v večini toliko bolj zavedamo vrednot kot so družina, topli medsebojni odnosi in ljubezen, ki v svoji moči povezuje oboje. Globoko v sebi si vse našteto želimo, je pa včasih takšne odnose težko graditi. Če se jim približamo, imamo najverjetneje kot starši občutek, da smo pravljični starši. In otroci  - živijo v pravljični družini. Ali to obstaja, je težko doseči in kaj za to narediti – o vsem tem je v sredo, 17.12. 2014, v Hiši sadeži družbe MS, potekalo predavanje družinskega terapevta in psihoterapevta mag. Andreja Omulca – pod že nakazanim naslovom – Pravljično starševstvo.

Osrednje sporočilo predavanja se je nanašalo na opogumljanje staršev za odgovorno prevzemanje njihove vloge, predelava njihovih občutkov, ki jih doživljajo ob otrocih, spodbujanje staršev za razreševanje stisk s katerimi se soočajo v partnerskem odnosu in jih seznaniti kako tovrstnih občutkov ne prenašajo na celoten družinski sistem.

»Ali obstaja pravljično starševstvo - je eno izmed pogostih vprašanj, ki si ga zastavljamo v današnjem času. Že sama vloga starša je pravljična, saj je postati starš nekaj najlepšega, kar se posamezniku lahko zgodi. Če starši ne zmorejo prevzeti te pravljične vloge trpijo največje bolečine, saj se ob svojih otrocih nikakor ne morejo osrečiti,« so bile vspodbudne besede predavatelja uvodoma, hkrati pa je poudaril neprecenljivi pomen pravljičnih staršev za otroka: »Pokončna drža staršev, še posebej mame, ob težkih občutkih, ko otrok svojo stisko projicira v njih je za otroka nekaj svetega. Tovrstne projekcije so za mamo najtežje, saj svojega otroka čuti telesno, in ga v celoti tudi podoživlja, ker je otrok del njenega telesa, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem. Če je mati v stiku s svojim telesom, je tudi v stiku z otrokom in ima to moč, da otroka čuti ter ga umiri. To je v naravi mame in seveda tudi očeta, ki otroku da pogum ter varnost. Varnost za otroka pomeni to, da se mu postavi jasne meje in ob njem tudi vztraja. Dobro je, da se starši zavedajo, da od njih otroci črpajo prav vse občutke, katere potem odigravajo v šoli, med prijatelji in družbi.«

Otroke vreči na cesto je največja brca starševstvu

V nadaljevanju je razlagal, da neprimerno vedenje, kot je drogiranje in slabe ocene v šoli, ne pomeni, da so otroci hudobni, temveč so to samo načini, s katerimi otroci vedno svoje starše kličejo nazaj v svoj svet, ker želijo, da jih le-ti umirijo ter pripeljejo nazaj na pravo pot. »Za otroka je največji dar, da ga starš čustveno poišče, in ga reši iz teh neznosnih občutkov kot so drogiranje, slabe ocene, nespoštovanje, saj otrok v svojem bistvu tega noče. Otrok hoče jasno strukturo in odgovornost za svoj razvoj v pravo smer. Hoče tudi brezpogojno ljubezen, zato se otrok ne meče na cesto, češ, da jih bo ulica vzgojila, to je največja brca starševstvu, saj pomeni da je po tej teoriji ulica boljši starš, kot starš, ki te rodi.«

Odnos je tisti, ki rešuje

Za zaključek je Omulec prisotnim podal naslednje misli, ki zaključujejo razmišljanje  - o pravljičnem starševstvu, pravljični družini, pravljičnih odnosih:»Pred nami je božič, čas, ko starš začuti svojega otroka, mu da varnost in ljubezen znotraj svojega čustvenega zavetja. To pomeni tudi, da se zakonca med sabo razumeta oziroma se o svojih občutkih pogovarjata in jih predelata v zakonskem podsistemu.

Že v Svetem pismu so zapisane vrstice 4. zapovedi, ki govorijo o spoštovanju staršev, in pravijo: » Največji dar za otroka je, da spoštujejo svoje starše in hkrati največja bolečina, če jih ne morejo«. Če otroci ne spoštujejo svojih staršev, je to njihov problem in otrokova največja bolečina, zato je starš odgovoren, za svoje obnašanje. Če pogledamo družbo nasploh, so določene organizacije same odgovorne, da  jih ljudje ne spoštujejo, ker tudi one ne spoštujejo drugih in pridemo v začarani krog, v katerem živimo. Pred nami je božič, kaj se zgodi, če izročimo drug drugemu svoja najgloblja čutenja, ki so čista in sveta. S tem bomo rešili sebe in druge, saj je odnos tisti, ki rešuje.«

Pa naj bo božič čas, ko se teh vrednot, takšnih odnosov zavemo, jih začnemo gojiti - si priznamo, da osrečijo, rešujejo -  sebe in druge.

Foto: HSD MS