Lions klub Ljutomer: Namesto darila za dober namen

V teh prazničnih dneh, ko vsi hitimo in kupujemo darila, se sprašujem, kaj je bistvo dajanja in prejemanja daril? Kdo prejema in kdo daje in kaj si ljudje najbolj želimo? Najbolj pomembne stvari so najbolj preproste: objem, stisk, nasmeh, prijazna beseda ali gesta.

Kako se je zgodba o Lions klubih sploh začela?

Zgodba se začne 7. junija 1917 v hotelu La Salle v Chicagu, kjer je zavarovalničar Melvin Jones s somišljeniki ustanovi LIONS CLUB INTERNATIONAL (LCI). Prve humanitarne dejavnosti LCI so bile usmerjene v pomoč vojakom poslanim na fronto 1. svetovne vojne, po končani vojni pa so Lions-i pomagali v vojni prizadetim. V letu 1919 se na izbruh epidemije smrtno nevarne gripe  Lions-i odzovejo s svojo pomočjo.

Leta 1926 postane program pomoči slepim in slabovidnim s kasnejšim nazivom Sight First rdeča nit delovanja LCI na pobudo svetovno znane pisateljice Helen Keller.  Hellen Keller je bila slepa in gluha, a je pisala, brala, komunicirala z dotiki in razvila je posebno obliko kinestetične komunikacije. Njen moto je bil: »Prava in edina pot vodi samo naprej.« Zanimivo je, da sta poleg pomoči pri šolanju in usposabljanju slepih in slabovidnih za različne poklice, sta prav iz vrst Lions-ov prišla dva pomembna izuma za pomoč slepim: bela palica za slepe in žepna Braillova pisava. Leta 1939 pa so Lions-i iz Michigana ustanovili prvo šolo za šolanje psov vodnikov za slepe.

Po 2. svetovni vojni postane sestavni del poslanstva LCI zavzemanje za mir in odpravljanje posledic vojne. LCI je aktivno sodelovala pri nastajanju ustanovne listine OZN in je njena sopodpisnica. Kot edina nevladna organizacija ima še danes zaradi tega tudi posvetovalni status, svoj sedež in svojega predstavnika v OZN. Eden od projektov, ki je namenjen  prav širjenju miru, prijateljstva, sožitja, razumevanja in strpnosti ter sprejemanja drugačnosti med otroci, njihovimi starši in nasploh v svetu je » Plakat miru«, ki poteka v sodelovanju med lokalnimi Lions klubi in osnovnimi šolami še danes. V projektu sodelujejo otroci od 11. do 13. leta z vsega sveta.

Prvi evropski klub LCI je ustanovljen 1948 v Stockholmu na Švedskem. 42 let kasneje, aprila 1990 je g. Borut Miklavčič ob botrstvu LC Klagenfurt Carinthia pripeljal lionizem v Slovenijo. Ustanovljen je bil prvi slovenski in takrat tudi jugoslovanski LIONS KLUB LJUBLJANA. Kmalu sledi ustanovitev drugih Lions klubov po Sloveniji. Danes je po svetu okrog 46.000 klubov,  ki združujejo  okrog 1,36 millijona članov v 209 državah sveta.

LCI priporoča svojim klubom naslednje človekoljubne dejavnosti: pomoč slepim in slabovidnim, pomoč pri preprečevanju in zdravljenju vseh oblik zasvojenosti,  pomoč otrokom in mladostnikom v stiskah, pomoč pri odpravljanju socialnih problemov starejših, sodelovanje pri razreševanju socialnih problemov okolja v katerem delujejo Lions klubi.

Pod okriljem LCI pa od 1968 deluje tudi mednarodna fundacija Lions Club International Foundation (LCIF), ki odgovarja na potrebe sodobnega sveta. Fundacija namenja sredstva projektom, ki presegajo zmožnosti enega kluba, regije ali celo  države, hkrati pa namenja urgentno pomoč ob naravnih in drugih katastrofah po vsem svetu. LCIF zbira sredstva skozi akcije, donatorska sredstva, podporne prispevke ali skozi donacije posameznikov v Melwin Jones Fellowship (MJF).

Lions klub Ljutomer deluje že dobrih pet let

Lions klub Ljutomer je član Zveze Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija, regija 2, cona 4. Ustanovljen je bil 4. 4. 2009, šteje 32 članov. Aktualni predsednik kluba je v letu 2014/15 mag. Tomislav Nemec. Prejšnji predsedniki so bili: Franc Jurša 2009/10, Boris Sunko, 2010/11, Sonja Sunko 2011/12 (dobila priznanje guvernerja v svojem mandatu), Zvonko Kustec 2012/13, Lidija Belovič 2013/14. Letos so ob praznovanju 5-letnice svojega delovanja prejeli nagrade priznanja oz. zahvale za svoje delo vsi bivši predsedniki, zakladničarka Silva Kosi in tajnica kluba, Maja Klemenčič. 

Lions klub Ljutomer letno pripravi več večjih akcij (Plakat miru, Božični bazar, koncert, predstavo, prireditve, krvodajalsko akcijo skupaj z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer  in Rdečim križem idr.). Letos je bila odmevna gledališka predstava v novembru v Križevcih pri Ljutomeru »Stevardese pristajajo«. Izkupiček gre vedno v humanitarne namene, klub nikoli ne za svoje delovanje ne zadrži nobenih sredstev. V novembru 2014 je klub v Lendavi obeležil peto obletnico ustanovitve kluba, kjer so ob tej svečani priložnosti v klub sprejeli šest novih članov.

Letos se je darovalo: učenkama iz OŠ Križevci, za otroke iz OŠ Stročja vas, v načrtu je darovanje ljudem, ki nas sami ali preko CSD obvestijo o svoji stiski. Lepa gesta je, da nekateri člani kluba namesto daril za obletnice ves darovani denar podarijo v humanitarne namene. Denar za otroke se največkrat podari za malice, kosila, izlete, štipendije, kakšen šolski nadstandard, ki je za večino otrok samoumeven, nekateri otroci pa si ga ne morejo privoščiti.

Klub ima v naslednjem letu 2015 v načrtu še naslednje aktivnosti: dobrodelna prireditev uveljavljenih prleških glasbenikov in umetnikov v maju 2015, humanitarni tek »Tečem, da pomagam« v Radencih,  čistilno akcijo, predavanja, izlete, druženja in športne aktivnosti. Pri vseh teh aktivnosti se zberejo sredstva za dober namen.

O pomenu lionizma v Sloveniji sem govorila z guvernerjem Lions kluba Slovenija, g. Jurijem Šarmanom, koordinatorko projekta Plakata miru, ga. Darjo Delavec in trenutnim predsednikom Lions kluba Ljutomer mag. Tomijem Nemcem.

Jurij Šarman: »Kot guverner Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija v tem enoletnem mandatu (traja od 1. julija 2014 do 30. junija 2015) predstavljam našo organizacijo tako v mednarodnem okolju, kot v Sloveniji. Pomeni mi izziv in hkrati čast, da imam priložnost voditi več kot 1400 članov v 55 Lions klubih po Sloveniji. Naša Zveza deluje kot humanitarna organizacija, ki bo v naslednjem letu praznovala 25-letnico svojega obstoja. Prvi klub na ozemlju Slovenije, Lions klub Ljubljana, je bil  namreč ustanovljen v letu 1990. Beseda »Pomagamo« pa je naše geslo, ki ga vestno uresničujemo vsa ta leta.

O liku Lions člana in o pomenu Lions kluba danes pa Jurij Šarman odgovarja:

»Lionke in lioni smo aktivni državljani, ki odgovorno prispevamo k razvoju te družbe. Smo družbeni korektiv tej državi, ki marsikdaj zataji pri izvajanju svojih obveznosti in skrbi za svoje državljane. Brez humanitarnih organizacij bi bilo stanje v Sloveniji še veliko slabše. Smo srčni ljudje, prostovoljci, ki darujemo svoj čas, znanja, spretnosti, da lahko pomagamo tistim, ki jim je naša pomoč potrebna. Seveda se je naše delovanje od začetkov v letu 1990 pa do danes spremenilo, tako v pogledu samih članov na lionizem, kot tudi  v razvoju vsebin, ki jih klubi izvajajo. Naša rdeča nit so od leta 1925 slepi in slabovidni, vendar je naša pomoč usmerjena tudi na veliko drugih ranljivih družbenih skupin ljudi. Pomagamo tako v Sloveniji, kot tudi v mednarodnem okolju, še posebej ob velikih naravnih nesrečah.«

Darja Delavec, pooblaščenka guvernerja za Plakat miru pa vidi svoje delo v Lions klubu tako:

»Lani sem prevzela mesto pooblaščenke Plakat miru v Zvezi Lions klubov, distrikt 129, Slovenija in bila sem na otvoritvi razstave plakatov na treh različnih koncih v Sloveniji. Priznam, da me vedno znova prevzame in navduši entuziazem posameznih klubov, ki se odločijo sodelovati v projektu Plakat miru.«

Prepričana je, da klubi, ki se s srcem lotijo tega projekta z lahkoto pridobijo osnovne šole, ki so pripravljene sodelovati. Osnovne šole med letom dobivajo veliko povabil za sodelovanje. Veseli jo, da so Plakat miru vzele za svojega in pomembnega.  

"Menim, da na takšen način mladi likovniki lahko izrazijo svoje občutke o tem, kaj jim pomenijo pojmi »mir, ljubezen in razumevanje«. Prepričana je, da vsak otrok in njegov mentor z uvrstitvijo na finalno prireditev (18.4.2015 v Izoli), dobita potrditev, da sta delala dobro. V svoja dela tako otroci in mentorji vložijo veliko časa in veliko ljubezni. Lions klub se jim na zaključni prireditvi zahvali s skromnimi darili, zahvalami in priznanji."

Darja Delavec: »Biti pooblaščenka Plakata miru mi zelo veliko pomeni. Uživam ob tem, ko vidim navdušene otroke, ko vidim vesele in zadovoljne mentorje. Zelo rada tudi sama spregovorim z njimi. Mentorjem želim dati napotke, kako odkriti likovne talente v Sloveniji, ki bi imeli možnost priti v finale na svetovnem nivoju. Resnično si želim, da bi slovenski otrok osvojil glavno nagrado, ki je vredna 5.000 USD. Pomemben je pogovor s klubi in z klubskimi koordinatorji, v njih spodbuditi navdušenje za sodelovanje v projektu Plakat miru, zadovoljiti njihova pričakovanja in jim vedno znova vliti energijo za še boljše delo v omenjenem projektu. Prepričana sem, da nam bo v naslednjih letih uspelo dobiti plakat, ki nas bo pustil brez besed.

Verjamem in vem, da je projekt Plakat miru resnično tisto, kar ozavešča, navdušuje in izobražuje, predvsem pa v otrocih  vzbuja razmišljanje o življenju samem.«

Predsednik Lions kluba Ljutomer Tomi Nemec o lionizmu

Kakšno osebno noto dajete s predsedovanjem delovanju kluba?

"Klub vsako leto menja predsednika, ki mora povezovati in voditi k skupnim ciljem. Sam si prizadevam, da se okrepi razumevanju poslanstva kluba, ki je predvsem iskren namen pomagati bližnjim. Želim, da tudi okolica opazi, kaj je bistvo našega kluba.  Pred sestanki smo uvedli  kratek razmislek za osebnostno rast, da lažje osmislimo naše delo in res delamo to kar govorimo in kar imamo zapisano. Poskušamo razviti tudi druge oblike pomoči, ne le finančne, ljudje včasih potrebujemo tudi fizično pomoč, pogovor ali le to, da drug drugega iskreno sprejmemo. Prizadevam si, da se dobro opravljeno delo opazi in pohvali. Uvajamo princip, da na pomoč priskočimo takrat, ko uveljavljene oblike družbene pomoči niso dostopne. Želim, da se klub utrdi v stanovitnosti svojega namena in s svojim delovanjem vzbuja optimizem in zaupanje v sočloveka."

Katere akcije se najbolj spomnite, kako ste zadovoljni z delovanjem članov in kaj si želite uresničite v vašem 1-letnem mandatu?

"Razveselilo me je, da smo ravno te dni na podlagi prispelega zunanjega opozorila hitro priskočili na pomoč eni osebi v naši bližini, ki se ni nadejala pomoči kogarkoli, to pa je bilo mogoče, ker so kar trije člani kluba letos namesto daril donirali sredstva. Sicer pa lahko pohvalim in se zahvalim članom, ki se po svojih močeh vključujejo  v posamezne aktivnosti in prevzemajo osebno odgovornost za naloge. Lepo je, ko opravljene naloge »zložimo« skupaj in vidimo uspelo celoto. Večino sredstev zberemo namreč ravno z raznimi dobrodelnimi aktivnostmi.  Osrednja prireditev, ki jo načrtujemo spomladi, bo dobrodelni nastop širše uveljavljenih ljutomerskih umetnikov, kar je novost, res želim, da nam uspe."

 

Za zaključek pa misli: ali je dajanje v bistvu sprejemanje? Brez dajanja ljudem v stiski ne bi več videli preproste sreče, solz veselja, se ne bi mogli vživeti v kožo drugega, videli svet z očmi ljudi, ki nimajo materialnih dobrin, ali jih je doletela nesreča. Vedno je zelo dober občutek, ko lahko nekaj iz srca podariš. Tistemu, ki prejema, pa je največje veselje to, da nekomu ni vseeno zanj, da nekdo še misli nanj.

Ko bo v vaših kuhinjah dišalo po kruhu, domačih božičnih keksih, poticah, čaju in ostalih dobrotah, se spomnimo na tiste, ki tega nimajo. Zaviti nekaj malenkosti in odnesti človeku, ki je bolan ali žalosten, ni tako težko. Ga stisniti in mu zaželeti lepe besede, to naredi čudeže, verjemite. Ne pozabimo: "dajati pomeni prejemati".

Avtorica: Vesna Laissani