Pomurske ženske z mreženjem proti begu možganov

Do zdaj se je v Pomursko mrežo žensk povezalo že 60 pomurskih žensk z namenom medsebojnega spodbujanja in pomoči.

Lidija Šömen, direktorica Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota opisuje, kako se mlade izobražene ženske izseljujejo iz regije, zaradi česar se »uvaža« ljudi od drugod. Posledice tega so bili številni konkretni ukrepi, da so lahko ti ljudje potem zaživeli v skupnosti. Zavod za socialni razvoj in Ljudska univerza Murska Sobota sta bila vodilna partnerja v projektu Women, namen tega projekta je preprečevanje bega možganov mladih izobraženih žensk iz nerazvitih regij.

Lidija Šömen še pravi, da ženske sicer manj podpiramo ena drugo in, da moški to obvladajo veliko bolje. Slednje vpliva ne samo na življenje posameznice, ampak tudi na zaposlitvene razgovore, kjer je potrebno imeti tudi druge veščine, ne samo bleščeči življenjepis. Pomurska mreža žensk je ideja, ki je nastala vzporedno z drugimi povezovalnimi mrežami, s katerimi pa se pomurske ženske niso mogle tako dobro identificirati, poroča Večer. Trenutno je Pomurska mreža žensk samo neformalno združenje, v katero se lahko vključijo tudi moški. Pomurska mreža žensk vključuje zelo različne ženske; brezposelne, študentke in druge s področij javnega in zasebnega sektorja.

Projekt pomurska Mreža žensk izpostavlja tudi odlične ženske zglede, kot je najbolj ženski prijazno podjetje (to je postal Dom starejših občanov Dosor Radenci), ključna ženska je postala Samanta Baranja za spodbujanje rabe romskega jezika v predšolski vzgoji, najboljše žensko start up podjetje pa je postala čokoladnica Passero v Tešanovcih.

Pomurska mreža žensk se trudi z ozaveščanjem, kako so lahko podjetja ženskam prijaznejša oz. privlačnejša za mlade ženske. Zanimanje za številne delavnice, ki so jih na to temo izvedli, je bilo sicer manjše od pričakovanj. Šömnova poudarja, da se očitno še nihče ne zaveda, kakšne posledice bo prinesel beg možganov mladih izobraženih žensk.