O Prekmurcih med prvo svetovno vojno

Pomurski muzej je v četrtek pripravil zanimivo predavanje mag. Bernarde Roudi z naslovom Prekmurci v prvi svetovni vojni 1914-1918. Lani je minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. Povod zanjo je bil atentat Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.6.1914.

V Evropi sta se izoblikovali dve glavni nasprotojoči si strani: centralne sile (Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Kraljevina Italija), ki so želele nove kolonije in se uveljaviti v Evropi ter antanta (zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Veliko Britanijo). Kasneje so se jim pridružile še druge države. Atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika je sprožil prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad velikih imperijev. V vojni je bilo mobiliziranih tudi veliko Prekmurcev. O vojni in Prekmurcih so poročale tudi kleklove Novine. 

Na glavna bojišča prve svetovne vojne mobilizirani tudi prekmurski vojaki

Roudijeva je po letih opisala glavne bitke prve svetovne vojne. Na Balkanski fronti je šlo za spopad med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Prva večja bitka je bila Cerska bitka. Po besedah Roudijeve je imela dosti več žrtev Avstro-Ogrsko kot Srbija.

Na Zahodni fronti se je bojevala Nemčija proti Franciji, Veliki Britaniji in Belgiji. V Verdunski bitki, ki je bila največja bitka na tej fronti, je vsako sekundo umrlo kar 5 ljudi, skupno pa je bilo kar milijon in pol žrtev. Tu so prvič uporabili strupeni plin.

Pripovedovala je tudi o Soški fronti, kjer je bilo bojevanja drugačno, saj je potekalo v gorah, po vrhovih, kamor so morali zvleči tudi vso opremo, še posebej težko je bilo pozimi v času snega in snežnih plazov. Bitke se spominja v svoji knjigi Moji Spomini tudi Jerič, ki pravi, da  so Italijani imeli veliko topovstva in so dobro streljali, vendar so bili strahopetci. Srbi pa so bili v primerjavi z Italijani bolj bojeviti.

Govorila je tudi o železnem polku,  beguncih s Soške fronte in Galicije, ki jih je pri nas največ sprejela občina Dobrovnik.

Za leto 1916, tretje leto vojne, je značilen umik Srbske vojske. Na Soški fronti je Roudijeva izpostavila izgradnjo  Ruske kapelice v spomin na 170 do 300 ruskim vojakom, ki so gradili cesto čez Vršič in jih je zajel snežni plaz.

V letu 1917 je Roudijeva izpostavila Blitzkrieg – novo taktiko na Soški fronti (bliskovita vojna).

Prva svetovna vojna se je končala, ko je 11.11.1918 ob 11.00 uri bilo podpisano premirje med Nemčijo in Antanto.  

O Prekmurcih med prvo svetovno vojno so veliko poročale kleklove Novine

Po besedah Roudijeve je bilo prvo leto mobiliziranih dva tisoč prekmurskih vojakov, do konca vojne pa okrog 25 tisoč. O vojnem dogajanju, ranjenih, umrlih in pogrešanih so vseskozi poročale kleklove Novine. V prvem letu vojne so o vojni in vsem povezanim z njo poročali obširneje, nato pa vse manj. V Novinah so poročali tudi o bolnišnicah, kjer so se zdravili prekmurski vojaki, med drugim v Budimpešti, Pragi, na Dunaju, Krakovu, Murski Soboti itd. Pa tudi o enem najbolj odlikovanih vojakov tega časa - Štefanu Hozjanu, slovenskem letalcu, ki je med prvo svetovno vojno sestrelil več letal. Ob koncu vojne so pisali o vojni odškodnini, kdo je do nje upravičen.

V evangeličanski cerkveni občini Puconci je Adam Lutar v času vojne vodil posebno matično knjigo, v katero je beležil vse mobilizirane vojake in padle v vojni. Po zapisih sodeč jih je bilo največ iz Sebeborcev, Puconcev in Šalamencev.

O izgubah in spominih, ki bledijo

Med Prekmurci naj bi bilo okrog dva tisoč padlih vojakov. Skupne izgube Avstro-Ogrske pa so po besedah Roudijeve: 1,1 milijona padlih, 3,3 milijona ranljenih in 2,2 milijona ujetnikov. Po zapisih Adama Lutarja je bilo v Puconski gmajni  487 mobiliziranih, 93 padlih in 71 pogrešanih.

V Prekmurju imamo 11 spominskih obeležij povezanih s to vojno in sicer v Bratoncih, Dokležovju, Gančanih, Lipovcih, Petanjcih, Ropoči, Turnišču, Dobrovniku itd.

Med številnimi odlikovanimi Prekmurci je izpostavila prej omenjena Štefana Hozjana in Ivana Jeriča, ki sta bila večkrat odlikovana.

Več fotografij v spodnji galeriji...