Z branjem postajamo boljši ljudje

Na OŠ III Murska Sobota so pripravili zanimivo predavanje za starše in učitelje z naslovom  Čudežna moč branja predavateljice Darke Tancer Kajnih. Darka Tancer Kajnih je urednica revije Otrok in knjiga, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše ter med drugim tudi članica programskega odbora Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in izvršnega odbora Slovenske sekcije IBBY.

Konjički niso le ljubke živali

Tancer Kajnihova je predavanje začela z mislijo, ki jo je prebrala na mariborskem pločniku in se glasi takole: »meje mojega jezika so meje mojega sveta«. Branje krepi našo čustveno in domišljijsko sposobnost. Otroci danes več ne vedo, da konjički niso le živali ampak so lahko tudi hobiji. Zbrane je izzvala z vprašanjem na kaj prvo pomislijo ob besedi krilo. Vsak je seveda podal drugačen odgovor.

Foto: www.mb.sik.si

Umetnostna in neumetnostna besedila

Po funkciji jezika se literatura deli na neumetnostna in umetnostna besedila. Razlika med njima je v jeziku, ki ga uporabljata in namenu. Neumetnostna so razna obvestila, telefonski imenik, kuharske knjige, publicistika, razne strokovne knjige itd. Umetniška literatura pa je tista, kjer ena in ena ni nujno dva ter ljudi nagovarja zelo različno. Z njo si ustvarjamo svoje domišljijske filme. Podala je lep in vsem dobro znani primer knjige in filma: če smo prvo prebrali knjigo in si sami v glavi ustvarili po njej svoj film, bomo ob pravem filmu razočarani. Obratno pa si ob branju knjige potem, ko smo si že ogledali film, predstavljamo dogajanje tako kot je bilo v filmu.

Knjige in knjižni junaki nam ostanejo v spominu in se ob različnih priložnostih vračajo

Stališča o tem do kdaj otrokom brati so različna. Predavateljica priporoča čim dlje. Vtisi knjig prebranih v otroštvu so zelo močni. Prebranih knjig in knjižnih junakov se pozneje velikokrat spominjamo ob različni priložnostih. Pozneje se k branju tudi pogosteje vrnemo, tudi če to navado v nekem vmesnem obdobju zanemarimo. Zanimivo je tudi, da isto knjigo po več letih doživljamo drugače, še posebej če izvemo kaj več o avtorju in okoliščinah v katerih je nastala.

Z branjem knjig se soočamo z nekim drugim svetom, drugimi ljudmi, deželami. V dnevni sobi lahko osvajamo tuje svetove, ki jih sicer ne bi. Predavateljica pravi, da z branjem postajamo celo boljši ljudje. V povezavi s tem je omenila, da Tone Partljič deli ljudi na tiste, ki berejo in tiste, ki ne berejo.

Foto: arhiv pomurec.com

Prava knjiga ob pravem času za pravega otroka

Vendar je potrebno najti dobre knjige in take, da bodo nam in otrokom v veselje in ne napor.  Nikoli ni bilo toliko knjig in založb, kot jih je danes. Kar pa po drugi strani ne velja za kvaliteto.  Danes je veliko slabih knjig, zato je včasih dobro poprositi za nasvet. Veliko nam lahko pomagajo knjižničarke.

Črno-bele pravljice in siva realnost

Literatura je realistična in nerealistična. Realistične so tiste, kjer so zgodbe take, kot bi se zgodile v realnem življenju, kjer kamen pade na tla. Nerealistične pa naš svet odsevajo drugače, kamen lahko odleti v vesolje in tam povzroči revolucijo. V pravljicah je svet črno-bel, si ali mama ali mačeha. Realno življenje pa je nekje vmes, sivo in veliko bolj komplicirano, je še povedala Tancer Kajnihova.

Foto: arhiv pomurec.com