S spremembami študentskega dela do več stroškov, a tudi do pokojninske dobe

Decembra lani je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki dopolnjuje tudi ureditev študentskega dela. Njegova določila so se začela uporabljati s 1.2.2015. Študentsko delo bo po novem v skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti mladim omogočalo pridobivanje delovnih izkušenj, neposredni stik s trgom dela in možnost dodatnega zaslužka. Po drugi strani pa bo delodajalcem omogočalo selekcijo potencialnih kadrov in fleksibilno delovno silo za pokrivanje izrednih kadrovskih potreb.

Vključitev v socialna zavarovanja

Študentsko delo bo po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se bodo od te vrste dela plačevali polni prispevki (15,5 % za dijaka ali študenta in 8,85 % za delodajalca), dijakom in študentom pa bodo priznane tudi sorazmerne pravice iz tega naslova (npr. pokojninska doba).

Od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov bo po novem potrebno plačevati poseben prispevek za zdravstveno zavarovanje od dohodka pridobljenega z opravljanjem določenih oblik dela, ki gre pri tej obliki dela v breme delodajalca.

Tretja sprememba se nanaša na plačevanje koncesijske dajatve od prejemkov iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki se bo zaradi vključitve prispevkov za socialna zavarovanja sorazmerno znižala in sicer iz prej 23 % dajatve na 16 %, od 1. januarja 2016 pa na 9,59 %. Sredstva iz koncesijske dajatve se bodo tudi v prihodnje namenjala za štipendije, delovanje Študentske organizacije Slovenije in kritje stroškov organizacij za posredovanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. 

Znesek na napotnici po novem ne bo enak neto izplačilu dijaku ali študentu

Znesek na napotnici bo po novem vseboval neto izplačilo dijaku ali študentu in prispevke dijaka ali študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri 100 evrih na napotnici bo dijak ali študent dobil izplačanih 84,5 evra, 15,5 evra bodo znašali njegovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Spomnimo pa tudi, da je bila določena minimalna bruta urna postavka za študentsko delo, ki znaša 4,5 evra ali 3,8 evra neto.

Foto: sxc.hu

»Vsako delo šteje«

»Ključne spremembe nove zakonodaje na področju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov se nanašajo na vključitev te oblike dela v sisteme socialnih zavarovanj in določitev minimalne urne postavke. Na ta način se dosledneje uveljavlja načelo »vsako delo šteje«, ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše obremenitve vseh oblik dela. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.  Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in s tem sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših in najbolj prožnih oblik na trgu dela.« so o novih spremembah zapisali na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS.

Sanja Kropec, Foto: kps.si 

 »Večina študentov si lajša stroške študija in ne zato, da bi imela priznano delovno dobo«

»Za tiste študente, ki redno opravljajo študijske obveznosti in ob tem delajo preko študentskega dela, menimo, da bo imela sprememba negativne posledice. Ti študentje namreč delajo manjše število ur z namenom, da si pomagajo olajšati stroške študija, kar posledično pomeni, da rabijo prislužena sredstva in jim ogromno pomeni vsak evro. Spremembo z vidika priznanja pravic sicer pozdravljamo, predvsem kar se tiče absolventov, ki si pridobivajo izkušnje in s tem tudi pokojninsko dobo, vendar smo kljub temu mnenja, da bi se država morala osredotočiti na večino študentov. In ta večina dela zato, da si olajša stroške študija in ne zato, da bi imela priznano delovno dobo.« je komentirala novo zakonodajo Sanja Kropec, predsednica Kluba prekmurskih študentov.

O minimalni urni postavki študentskega dela pa Sanja Kropec pravi: »Težko je oceniti primernost minimalne urne postavke, ker je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa vrste dela. Kar bi izpostavila, je, da v Klubu prekmurskih študentov upamo, da bodo delodajalci prepoznali zmanjšanje zaslužka svojih študentov in bodo pozitivno naklonjeni k temu, da bi jim urno postavko dvignili do te mere, da bodo še zmeraj dobili izplačan enak znesek kot do sedaj. Kar pomeni, če je sedaj študent delal za 4 evre/h, mu bodo sedaj urno postavko dvignili na 4,62 evre/h, da bo še zmeraj dobil izplačan svoj zaslužek 4 evre/h.«