Matilda Serec – najstarejša Pomurka o svojem življenju in skrivnosti dolgoživosti

Najstarejša Pomurka, ki je lani jeseni dopolnila 105 let, se ob srečanju pošali, »sedaj mi je še kar dobro, a vprašanje je, kako bo, ko bom stara«. Vedra, prijetna in zgovorna Matilda je v svojem življenju veliko delala, se veliko gibala na svežem zraku, jedla zdravo hrano, še danes pa se veliko šali in gleda na življenje pozitivno. Morda ji je zato kot pravi »vse nekak hitro odišlo«.

Iz bregov je želela na ravnico

Matilda Serec se je rodila 22. oktobra 1909 v Kraščih, kot najstarejša med enajstimi otroci kmečke družine Gider. »Pa najdlje živim. Zdaj sva ostali le še jaz in najmlajša Polonca, ki je stara 86 let« pravi Matilda.« Ker doma ni bilo denarja za šolanje, je že zgodaj šla na sezonska dela. »Veliko sem trpela, bil pa je to naš dom. Na bregovih ljudje več trpijo kot na ravnici. Vodo smo mogli nositi v breg iz ravnice, pa imeli smo gorice, težko je bilo. Vendar smo se že mladi naučili delati« nadaljuje Matilda.  Sprva je delala v Avstriji, nato pa še v Nemčiji. »Na poljih smo delali od marca do decembra, od zore do mraka, delali smo dokler je bilo svetlo«, se spominja teh let Matilda.  

V Satahovce se je poročila leta 1932. Z možem Jožefom sta imela šest otrok, eden je umrl kot dojenček. »Tu sem prevzela grunt in dva onemogla starca pa potem še otroke. Težko je bilo. Mogla sem iti nabirat zelišča, s tega sem dobila nekaj denarja, da sem imela za otroke.« pripoveduje Matilda. Danes živijo še štirje otroci, ki jo prihajajo obiskat kot le morejo.

Že dobra tri desetletja je vdova

V Satahovcih je Matilda imela teto, kjer sta se z Jožefom spoznala in poročila. Matilda se spominja, da je vedno govorila: »na bregovih se ne bom poročila, tam sem dosti trpela. Raje se bom poročila na ravnico. V Kraščih smo nosili vodo v vrčih iz doline v breg, v času suše še za krave. Kaj pa bi človek tu živel? Zato sem se poročila sem dol, na ravnico. Tu pa mi je voda prišlo do pasa«. Mura je nekoč, dokler niso ob njej uredili nasipov, rada poplavljala.

Vendar je že več kot tri desetletja vdova. »Mož je bil ribič, lovec, brodar,vedno je bi na vodi, pa se je sprehladil«, pripoveduje o njem Matilda.

Danes ima štiri še živeče otroke, devet vnukov, enajst pravnukov in celo tri prapravnuke. Zanjo skrbi hčerka Irena, ki bo letos dopolnila 70 let. Visoko starost je dočakala tudi njena mama, ki je umrla pri 93 letih.

Domača hrana, veliko rib in gibanja na svežem zraku

»Zjutraj jem kavo z vrtanikom. Za kosilo mora biti juha. Rada imam krompir, močno pa ne zaradi žolča. Malo imam tudi probleme s sluhom in vidom. Pri zdravniku pa nisem bila veliko, le zaradi ran na nogah, da so mi zavezali.« razlaga Matilda. Sladkega ne je, prej ga ni bilo, zdaj pa ji ne paše. Spominja se, da so nekoč jedli veliko rib, ki jih je nalovil mož ribič. Najraje je kuhala domačo hrano, še posebej repo z malo mesa. Za danes pa pravi, da je vse škropljeno in predelano ter se ne ve ali je dobro ali ne. Hčerka pa doda, da mama spije zelo veliko vode.

Vesela in delavna

Nekoč je rada delala rože iz krep papirja, pela in plesala. Še vedno se vsako leto ob praznovanju rojstnega dne zavrti med drugim tudi z murskosoboškim županom. Ob nedeljah gre ob lepem vremenu v cerkev in na razna srečanja upokojencev. »Malo mora človek iti med ljudi, da kaj vidi in sliši dokler živi«, pravi Matilda. Rada posluša radio, da sliši kaj je novega.

Hčerka Irena pravi, da je mama vedno dobre volje, ima smisel za humor, vedno ima neko razvedrilo, rada pove kakšen vic.

Pa jo povprašam še za recept za tako dolgo življenje. »Vedno sem jedla zdravo hrano, pojedla sem veliko rib, murskih. Mož je šel v Mokoš in prinesel ribe. Če je ujel kakšno večjo, pa smo jo prodali v gostilno. Veliko sem bila na svežem zraku, pa se veliko ob delu gibala, veliko sem hodila po gozd.« pravi Matilda. Pozneje pa še doda: »Nisem hodila v tovarno, da bi me zmučili. Kdor je hodil v tovarno, so vsi bili bolni, ko so šli ven«.  

S hčerko se  zelo dobro razumeta

Hčerka Irena pravi, da skupaj uživata življenje in se nikoli ne prepirata. »Znave kako je treba živeti. Eni se ne trpijo, to je katastrofa pri teh hišah. Pri nas tega ni bilo. Nismo se med sabo prepirali, še med brati in sestrami ne. Tako so nas naučili, to sem držala in to vzamem s sabo na oni svet. Kjer so prepiri, ni nič dobrega«, pove Matilda. Hčerka pa še pove, da ji po kosilu nalije za prst vina, po počitku pripravi kapučino, pred spanjem pa še kakav.

Obe sta zelo prijazni, dobre volje in zelo pozitivno naravnani, kar je danes že zelo težko videti, še posebej pri ženskah dveh različnih generacij. 

Več fotografij v spodnji galeriji...