FOTO: Svečana slovesnost ob 100-letnici pomurskega akademika dr. Antona Vratuše

21. februarja je pomurski akademik dr. Anton Vratuša, rojen na Dolnjih Slavečih praznoval okroglo in visoko 100-letnico. Ob tej priložnosti so se mu poklonili tudi v pokrajini ob Muri s svečano slovesnostjo, ki je potekala v prepolni Grajski dvorani v Murski Soboti. Slavnostna govornica je bila prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, čestitali pa so mu tudi mag. Aleksander Jevšek - župan MO Murska Sobota, Cvetka Ficko - županja Občine Grad, Franc Horvat - župan Občine Tišina, Ernest Ebenšpanger - predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in dr. Mitja Slavinec - PAZU.

Pojbič iz Slavečkoga brejga

Anton Vratuša ali Vran kot mu nekateri pravijo, zase pravi, da je »pojbič iz Slavečkoga brejga«. Iz rodne vasi je odšel, a je ni nikoli zapustil. Spomnil se je časov, ko je končal četrti razred gimnazije in se odločil nadaljevati šolanje, kar je bilo možno v takratnih časih le v Mariboru ali Ljubljani. Na počitnice je prišel domov njegov nekdanji sošolec, ki je šel s trebuhom za kruhom v svet. Pripovedoval mu je, da so v Ljubljani noči tako svetle,  da vidiš celo iglo. Vratuša si je dejal, da je končal maturo, pa je prišel le dvakrat na Kapelski breg. Zato je sklenil, da ne gre v Maribor, kot je to želela mama, ampak odšel na višjo gimnazijo raje v Ljubljano. In tu ostal. Povedal je, da se je v Ljubljani vedno odlično počutil. Motilo ga je le, da se ljudje med seboj niso pozdravljali, kot je to bila navada na Goričkem. Vendar tako pač je bilo in se je navadil. Motila ga je tudi razlika med dijaki iz meščanskih družin in »paverskimi« kot pravi, kar je pogosto občutil na lastni koži. Zbranim je še povedal, da se eden od drugega učimo, vendar le tako, da eden drugega tudi poslušamo.

V domačih in tujih publikacijah je objavil okrog 350 razprav in člankov, sodeloval v številnih organizacijah, neprecenljiv je njegov prispevek k ohranitvi in razvoju Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih in še bi lahko naštevali.

Častni član PAZU

Dr. Mitja Slavinec ga je označil za najbolj aktivnega člana PAZU. Udeležil se je čisto vsake konference, razen ene, ko so mu to preprečile vremenske razmere. Na vsaki je udeležencem povedal eno od njegovih življenjskih resnic in to na tak način, da so si jo vsi zagotovo zapomnili. S svojo avtoriteto, realnostjo, skromnostjo, pokončnostjo in načelnostjo je po besedah Slavinca lahko vzor vsem. Še vedno ima veliko načrtov oziroma kot pravi Slavinec »plete na več vretenih naenkrat«. Izpostavil je njegovo povezovalnost. V PAZU so mu kot edinemu podelili naziv častni član PAZU.

Delaven, ustvarjalen in vedno dobre volje

Vsi se ga spominjajo kot človeka, ki nikoli ne jamra in nikoli ne govori nič slabega o drugih, v vsakem vidi nekaj dobrega. Označujejo ga za zelo delavnega, nikoli mu ne manjka svežih idej, kako izboljšati svet za vse nas in ne le zase. Ciril Zlobec ga je opisal, da »je človek, ki je začutil usodo malega naroda, ki se ne more uveljaviti z ekonomijo in orožjem, zmore pa to z duhovnostjo in ustvarjalnostjo«.

Županja občine Grad ga je označila za ambasadorja dobre volje, potrpežljivosti, čuta za dobrobit sočloveka in še kaj. V kulturnem programu pa so nastopili učenci OŠ Grad in Černelavski ljudski godci.

Življenjska zgodba dr. Antona Vratuše - VIDEO

Življenjska zgodbo akad. pom. akad. dr. Antona Vratuše - slavista, partizana, interniranca, diplomata, akademika in publicista, ki se je začela v Dolnjih Slavečih ter se nadaljevala skozi zgodovino 20. stoletja in naprej si lahko ogledate v prispevku z naslovom Po veliki cesti:

Več fotografij v spodnji galeriji ...