FOTO: Cankovski osnovnošolci ustvarjalni z Modrim Janom

OŠ Cankova sodeluje v eko projektu Modri Jan, ki ga pripravljajo Dravske elektrarne Maribor, že tretje leto. Sodelovali so že v različnih ustvarjalnih eko nalogah,  predvsem o obnovljivih virih energije. V letošnjem šolskem letu pa so v okviru projekta spoznavali tudi domačo pokrajino.

Kot so nam pojasnili na šoli, je ekoprojekt Pomurja ena od številnih dejavnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta Ekošola na cankovski osnovni šoli. Eko projekt Modri Jan jim je blizu predvsem zato, ker osvešča mlade o obnovljivih virih energije,  spodbuja učence k  razmišljanju  in odgovornemu odnosu do okolja, ob tem pa krepi sodelovalno učenje in ustvarjalnost pri učencih, so nam pojasnile mentorice.

V okviru eko projekta Modri Jan se je OŠ Cankova prijavila na šest razpisanih ekonalog, v katere so se pod mentorstvom treh mentoric vključili učenci 1. , 3. in 6. razreda.

Najmlajši osnovnošolci ustvarili ekostrip

15 učencev 1. razreda je v okviru podaljšanega bivanja izdelalo ekostrip in sodelovalo pri fotonatečaju »Reka Mura«.  V okviru projekta so se pogovarjali o rekah, reki Muri, življenju v in ob reki Muri. Seznanili so se z rastlinami in živalmi, ki jih lahko vidimo ob reki ter ugotavljali, zakaj je pomembno, da so reke čiste in narava nasploh. Učenci so povedali svoje izkušnje, znanja, spoznanja.  Z nalogo so se dotaknili različnih ekoloških vprašanj in utrjevali zavest o okolju.

»Eden od razlogov, da smo se vključili v ta projekt je ta, da želimo delo v oddelku podaljšanega bivanja čim bolj popestriti, si tudi pri podaljšanem bivanju pridobiti nova znanja,  izkušnje, da podaljšano bivanje ni zgolj "popoldansko varstvo", kjer opravljamo domače naloge, pač pa da se poleg vseh elementov, ki jih zajema podaljšano bivanje, vključujemo tudi v različne dejavnosti in projekte,« nam je pojasnila njihova mentorica.

Tretješolci s kar tremi zanimivimi nalogami

Tudi učenci 3. razreda so se v okviru podaljšanega bivanja odločili za sodelovanje pri kar treh ekonalogah, in sicer v Ekostripu,  Fotonatečaju »Reka Mura« in  Ekonalogi  »Pustite ustvarjalnosti prosto pot«. Sodelovali so vsi učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, skupno  22 učencev. Po uvodnem ogledu filma o reki Muri so učenci tretjih razredov spoznali življenje ob vodi, pomen reke Mure za ljudi ter raziskovali življenje v reki in ob njej. Učenci so razmišljali o pomenu čiste  vode in o virih onesnaževanja ter o vodi kot pomembnem viru energije. Svoje razmišljanje so narisali v ekostripu, v katerem so želeli opozoriti na pomen varovanja reke z možnostjo za učinkovito, ekološko izrabo energije.

V okviru Fotonatečaja »Reka Mura« so ujeli nekaj jesenskih utrinkov ob mlinu na reki Muri. Odpravili so se do kraja Veržej, kjer stoji kulturna dediščina Babičev mlin. Ob pogovoru o mlinu so razmišljali tudi o vlogi mlina v preteklosti in sedanjosti, pri čemer so učenci ugotovili, da bi lahko tudi v sedanjosti bilo več takih mlinov, katere bi poganjala vodna energija, s čimer bi zaščiteno območje ohranili in na neškodljiv način izrabili vodno energijo.

Ob ogledu nastalih fotografij  in velikem navdušenju nad  Babičevim mlinom v Veržeju, so se z učenci odločili izdelati maketo Babičevega mlina.  Mlin so izdelali iz odpadnega materiala lesenih veznih plošč, ga pobarvali in potem razstavili na šolskem hodniku. Učenci so bili navdušeni nad kulturno dediščino in njeno vlogo ob reki Muri.

Ekostripe, fotografije in maketo mlina so razstavili na šolskem hodniku in so dostopne vsem obiskovalcem šole.

Šestošolci v igri »Potujemo ob Muri, kdo gre z nami …«

»Ustvarjalnost so prosto pot pustili« tudi učenci 6. razreda, ki so v ekonalogi sodelovali v okviru geografsko-zgodovinskega krožka. V tej aktivnosti je sodelovalo 10 učencev. Učenci 6. razreda so svojo nalogo poimenovali »Potujemo ob Muri, kdo gre z nami …«. Po ogledu filma so se pogovarjali o njenih geografskih značilnostih, nato pa s pomočjo svetovnega spleta in geografske literature iskali in zbirali informacije o reki, o življenju v njej in v pokrajini ob reki. Pri tem so učenci ugotovili, da je reka Mura pomemben ekosistem v srednjeevropskem prostoru, z zanimivimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, med katerimi so nekatere žal tudi ogrožene. Spoznali so, da človek s svojimi dejavnostmi posega v življenje poplavnih logov in mrtvic ob reki. Izpostavili so tudi njen hidroenergetski potencial na slovenski in avstrijski strani ter se pogovarjali o pomenu obnovljivih virov energije, predvsem vodne energije nekoč in danes.

Spoznavali so tudi kulturno dediščino ob reki, na primer Babičev mlin, brod na Muri in büjranje ter vrednotili pomen prireditev ob Muri za ohranjanje njene prvobitnosti. Učenci so iskali tudi ideje, kako bi reko predstavili. Idej je bilo več, od plakata, do makete, a so na koncu izbrali miselne igre, saj so bili mnenja, da bi naj tudi drugi bolj aktivno spoznavali dejstva o reki Muri. Učenci so sestavljali vprašanja in pisali odgovore ter s pomočjo zemljevida slikali pokrajino ob Muri. Izdelali so dve miselni igri, in sicer igro spomin s fotografijami o Muri ter igro podobno igri »Človek ne jezi se«, z vprašanji in odgovori ter s figurico – žabec Plavček.

Kot so nam pojasnili, je namen obeh miselnih iger, da širita znanje o reki Muri, spodbujata odgovoren in pozitiven odnos do okolja, razvijata čut za naravo ter prispevata k zavedanju o nujnosti trajnostnega razvoja za ohranitev biotske raznovrstnosti ob reki Muri. Zaupali so nam, da je bila eko naloga učencem nadvse zanimiva, saj je igra vprašanj in odgovorov vsakokrat nakoliko drugačna. Tudi nastali igri so ob zaključku projekta razstavili v šolskem eko kotičku in ju tako ponudili na tudi drugim skupinam učencev, ki bi se želeli preizkusiti v potovanju ob reki Muri.

Nad tematiko in nalogami navdušeni tako učenci kot tudi mentorice

Otroci so na podlagi filma, ki so ga mentorice izbrale za uvodno motivacijo, pokazali veliko zanimanja za to temo, bili zelo prizadevni  in kreativni.  »Svojo ustvarjalnost pa so pokazali tudi pri izdelanih izdelkih, ki so jih razstavili na šolskem hodniku in s tem  seznanili tudi druge o svojem delu v okviru natečaja,« so svoje zadovoljstvo z izvedbo projekta izrazile mentorice Monika Hajdinjak, Carmen Knaus Kovač in Milenca Vrbnjak.

Več fotografij v spodnji galeriji ...