LOKALNO
Na delavnici o prihodnosti Gajševskega jezera
V petek, 13. Marca 2015, se je v vaško gasilskem domu v Grabah pri Ljutomeru v okviru projekta Dobra voda za vse, ki se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, odvijala delavnica z naslovom Prihodnost Gajševskega jezera.
Udeležilo se je je približno 70 predstavnikov lokalnih skupnosti, društev in drugih nevladnih organizacij, posamezniki, ki delujejo na področju kmetijstva, lastniki zemljišč in drugi uporabniki jezera. Udeleženci so se seznanili z vsebino projekta Dobra voda za vse ter z dosedanjimi aktivnostmi na območju Gajševskega jezera skupaj s primeri dobrih praks ponovne oživitve jezer v Sloveniji in tujini. Predstavili so jim tudi možnosti čiščenja odpadne vode z naravnimi čistilnimi sistemi. Predstavitvam je sledila diskusija ter zbiranje mnenj vseh ciljnih skupin, kako si oni predstavljajo prihodnost Gajševskega jezera. Domačini so tako imeli možnost povedati svoje mnenje, podali so svoje predloge in ideje ter poudarili njihove želje glede sanacije jezera, kar bo pomagalo pri uresničitvi enega od ciljev delavnice: oblikovanju razvojnega načrta upravljanja z Gajševskim jezerom in pojezerjem z uporabo ekoremediacij.
Domačini so na delavnici pozdravili idejo, da se jih vključuje v vprašanje prihodnosti Gajševskega jezera. Menijo, da je najnujneje jezero sanirati in očistiti ter zmanjšati dotok onesnažene vode in mulja iz višje ležečih krajev območja.
Želijo več organiziranih vsebin, tudi za otroke in mladino, moti jih predvsem neurejenost in nepokošenost poti okoli jezera. V razpravo so se vključili tudi člani DOPPS-a in opozorili, da je potrebno pri ureditvi upoštevati tudi njihov vidik glede varovanja gnezdišč in naravovarstveni vidik na sploh.
Deskarji so poudarili, da je Gajševsko jezero idealno za deskanje na vodi, ko piha jugozahodni veter, vendar se raje odločajo za druga jezera, ki so čistejša in bolj urejena. Gajševskemu jezeru poleg čistoče manjkajo urejeno parkirišče, lažji dostop do vode (oziroma pomol) ter dodatna ponudba (sanitarije, tuš, gostinska ponudba...).
Direktor LTO Ljutomer Andrej Vršič je povedal, da ima Gajševsko jezero turistični potencial, ki bi ga bilo potrebno vključiti v turistično ponudbo širšega območja.
Udeleženci delavnice so izpostavili tudi problematiko lastništva zemljišč okoli jezera. Na to vprašanje je odgovoril župan Občine Križevci Branko Belec, ki je povedal, da je Občina Križevci v fazi odkupa zemljišč in pri tem sodeluje tudi z Občino Ljutomer, saj del Gajševskega jezera spada k območju Občine Ljutomer.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Milj prinesejo visoke vode ! Čiščenje bo stalo predsej denarja, vehdar po prvi večji vodi , bo spet vse po starem . Spet bo polno blata in mulja , ki ga žal NI MOGOČE preprečiti, da nebi prišel v jezero ! Tako je bilo v Bukovniškem jezeru in povsod drugot , kjer so se že delale take in podobne sanacije ! Skratka je pa Gajševsko jezero razbremenilnik Ščavnice , ki je pa z leti in vse hujšimi poplavami skorajda premajhen rezervat za krotenje naraslih in razlitih voda .Zato pazite v kaj se spuščate !?
glovno ka se surfa na gnojšnici ob brezveterju!