LOKALNO
V Radgonskih goricah pričeli s cepljenjem vinske trte
V delniški družbi Radgonske gorice so te dni, pričeli s cepljenjem vinske trte, ki jo v teh krajih severovzhodne Slovenije še kako dobro poznajo in cenijo.
Po besedah Roberta Krefta, ki opravlja delo trsničarja v podjetju Radgonske gorice že 28. let bodo letos cepili rekordnih 200.000 novih trsnih cepljenk. Od tega bo kar 160.000 cepljenk avtohtone sorte radgonske ranine, 20.000 cepljenk laškega rizlinga in 13.000 cepljenk chardonnaya.
V družbi Radgonske gorice so z lastno pridelavo trsnih sadik pričeli že daljnega leta 1938. Iz svojih nasadov matičnjaka (podlaga za trsne cepljenke) so pričeli po svoji metodi pridelovati lasten trs. Vsa ta leta se je pokazalo da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je bistveno kakovostnejša, ter odpornejša na bolezni. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer se predhodno naredi večletna selekcija najboljših trt in se na takšen način pridobijo najbolj kakovostni cepiči.
Danes cepijo vinsko trto strojno, v preteklosti pa je to delo potekalo ročno s posebnimi cepilnimi noži. Cepljenke se zložijo v posebne zaboje v katere se nasipa mokra žagovina, le ti pa se nato postavijo v topel prostor za en mesec. V tem prostoru se mora ohranjati temperatura med 25 in 30 stopinjami z relativno visoko zračno vlago, le pod takšnimi pogoji cepljenke poženejo svoje poganjke. Po enem mesecu so cepljenke primerne za saditev v tako imenovane zemeljske zasipke »kame«, kjer do jeseni ob primerni zaščiti in negi, zrastejo in okrepijo svoj koreninski sistem. V poznih jesenskih dneh se zdaj že trsne sadike izrujejo iz zemlje, jih očistijo ter shranijo v primerno hlajen prostor, kjer počakajo na spomladansko sajenje. V prihodnjem letu tako načrtujejo zasaditev okrog 30 ha. novih nasadov, ter izpopolnitev manjkajočih trt v obstoječih nasadih, ki se razlegajo od sonca razvajenih vinorodnih gričih radgonske občine.
Foto in tekst : Marjan Slavič
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
VEST JE POMANJKLJIVA - Avtor namreč ni zapisal, ali VSE cepljenke porabijo za dosajevanje v "starih" vinogradih in za nove nasade, ali pa cepjenke (lanske cepike) tudi prodajajo "tretjim osebam": KDAJ, POČEM, KJE? Tege ne šteti za reklamo, ampak za informacijo nam - vinogradnikom, ki moramo trse, ki jih je zadela"kap" nadomestiti z mladimi sadikami
Cepljenke ne prodajajo le te vzgojijo v trsne sadike , ki jih izključno porabijo v svojih vinogradih.
CEPLJENKE - Škoda, da jih ne prodajajo. Bomo pa morali ponje vJuršince. Morda pa se bo v Pomurju našel kdo, ki ima znanje, voljo, nekaj podjetniške žilice in bo izrabil tržno nišo in začel z vzgojo "specialnih" cepjenk za Prekmurski vinorodni okoliš. Kaj pa KGZ? Nekdanji ŽVZ? Če slučajno ne poznate kratic, ste si sami krivi!
Stewen ... v obstoječih goricah bolje, da si trs pogrobaš
nič več, trtna uš ima rada pogrobance!
CEPLJEKE - Hvala za odmevna komentarja. Kar zadeva "grobanje" imam slabe izkušnje, saj ob košnji trave s kosilnico na nitko prevečkrat in prehitro odrežen"pogrobani" trs. Po več kot 35 letih vinogradništva, bo letošnji pridelek "zadnji". Kmalu po bratvi gre vse ven; ali pa bo potem še kdo sadil, ne vem. Moja soseda - levi in desni - nista več nanovo zasadila, tako da je moj stari vinogradek neke vrste oaza. Bom pa storil veliko več kot lani, samo, da ne bo oidija. Temu napovedujem smrtni boj:škopljenje vsak teden, po potrebi celo dvakrat. Bom pretiraval?
Seveda, najbolj se bo poznalo v denarnici. Škropljenje na 8-10 dni, s primernimi fitofarmacevtskim pripravkov bo čisto dovolj, za dobro in zdravo letino.