Materinski dan: Drage naše mame, radi vas imamo!

Ob materinskem dnevu, ki ga praznujemo danes, deli z nami svoja razmišljanja o mamah Saša Županek.

 

Vsakdo ima le eno, edino in edinstveno. Vsakomur je njegova najboljša, najlepša, najdražja in je ne bi zamenjal za nobeno drugo. O mami teče moja beseda.

K sreči jo imam še živo, nasmejano, vedno pripravljeno da naredi zame kaj koristnega, kaj takega, da me bo spravila v dobro voljo.

Nemalokrat pretirava v svoji dobroti. Često se trudi razmišljati z mojo glavo in narediti kaj takega, kar bi po njenem naredil jaz.

Pogosto vseka mimo. Včasih tako mimo, da bi na kogarkoli drugega bil jezen.

A sme biti otrok, ne glede na starost, v takem primeru jezen na svojo mamo? Jezen zato, ker se je po vseh svojih najboljših umskih in fizičnih močeh trudila za svojega telesa sad?

Nikakor.

 

Marsikdo se trudi, da bi spremenil svojo mamo. Rezultat je podoben rezultatu moškega lulanja proti vetru.

Na splošno velja, da ljudje, ki nismo zadovoljni v različnih odnosih, skušamo spremeniti drugega, namesto da bi spremenili sebe.

Preobrazba samega sebe velja za izredno težavno dejanje, ki uspe le redkim.

V odnosu otrok – mama velja kot pribito, da moramo pustiti mame točno takšne kot so. Če je treba koga ali kaj spremeniti, je treba spremeniti nas otroke in naš odnos do naših mam.

V našem okolju že skozi generacije in vzgojo veljajo določena nepisana pravila, po katerih so bile naše mame vzgojene.

Tako se jim zdi nekaj samo po sebi umevnega, da uživajo v vlogi služkinj, strežnic in služabnic.

Pustimo jim te užitke.

Če nam njihovi tovrstni užitki gredo na živce, razčistimo sami s sabo. V nas je problem.

Ker ne sodim v kategorijo neredkih, ki nesebično razdajanje svojih mam zlorabljajo, malce obsojam tovrstne parazite. Kuhanje, likanje, pospravljanje, čiščenje, čuvanje otrok in še nebroj dejavnosti je, ki pogosto sodijo v domeno  zlorabe mamine dobrote.

To ni lepo.

 

Tudi moja mama ima še živo mamo, ki jih bo čez dober mesec napolnila 97. Od kar vem za njo, jo kličem stara mama.

Med otrokom in staro mamo veljajo drugačni odnosi kot tisti z mamo. Bolj ohlapni so, manj strogi.

Otrok in stara mama razmišljata podobno.

Ni čudno, da se predstavniki vsake druge generacije v vseh družinskih deblih bolj razumejo med sabo kot predstavniki prvih generacij.

Vsako nedeljo peš k maši. Pešačenja je bilo za 14 km. Spanje v isti postelji. Pred spanjem obvezna molitev. Najboljši koruzni žganci in bela kava na svetu.

Le nekaj spominov sem naštel, spominov, ki nikoli ne bodo zbledeli. 

Tisti, ki imamo še živeče mame in stare mame, se niti malo ne zavedamo kaj vse bi dali oni, katerih mame so za vedno zaspale, za to, da bi jih lahko šli obiskat, poklepetat, stisnit, ali pa k njim na najboljšo, mamino juho.

Zaključujem z razmišljanjem.

Vsi, ki imate mamo, staro mamo ali bodočo mamo (tudi nosečnice sodijo torej zraven) ob materinskem dnevu ne pozabite na njih.

Naše mame ne hrepenijo po dragih darilih. Le drobne pozornosti si želijo. Tudi šopek rožic z bližnjega travnika bo dovolj.

Ali telefonski klic, za tiste, ki živijo daleč.

Obisk v živo, 20 minut prijetnega klepeta ob skodelici čaja in topel stisk je največ, kar lahko podarimo našim mamam.

Pa poslušajmo jih, ker je poslušanje, žal že dolgo, pozabljena umetnost.

Drage naše mame, stare mame in bodoče mame.

Radi vas imamo.

Foto: freeimages.com