Sandra Vučko: »K prleški gibanici bi ponudila dedkov rumeni muškat«

Njen mentor je bil vanjo prepričan, še preden je oddala prijavo. Upravičeno, saj je januarja ponosno prevzela krono Vinske kraljice Slovenije. Govorili smo s Sandro Vučko, katere najljubše vino je šipon, čeprav bi vam k prleški gibanici sama ponudila dedkov polsladki rumeni muškat. Šestindvajsetletna študentka prava, ki prihaja iz Cvena, med drugim meni da, “če človek zelo verjame in si resnično, iskreno nečesa želi in če je to tisto, kar nam usoda nameni, potem skoraj ne more iti nič narobe“.

Kako ste se znašli kot kandidatka in pozneje izbranka za letošnjo vinsko kraljico Slovenije?

Na razpis, ki ga vsako leto objavi Pomurski sejem, sem se prijavila na pobudo priznanega ljutomerskega vinogradnika g. Janka Magdiča, ki name že leta prenaša strokovno znanje, in na pobudo katerega sem se že pred leti prijavila na razpis za lokalno ljutomersko vinsko kraljico Martino XVI. Po prijavi sva se pa v zadevo tokrat še temeljiteje poglobila in se za izbor resnično dobro pripravila. Očitno se nama je trud in vloženi čas izplačal (nasmeh).

Kakšne je vaše delo zdaj, ko ste vinska kraljica? Kakšne naloge vas čakajo, kakšne cilje ste si sami zadali?

Naloga vinske kraljice je, da promovira odlična slovenska vina in celotno vinorodno deželo Slovenijo, ki v svoji majhnosti skriva veliko bogatost, tako v domovini kot širi dober glas o njej tudi v tujino. Torej bodo vse moje naloge potekale v tej smeri, je pa res, da en sam človek težko naredi velike spremembe, to je naloga vseh nas, da se bomo znali med sabo povezovati, saj le na ta način lahko uspemo. Moji cilji, bom se raje izrazila želja pa je, da na vinogradniškem in vinarskem področju še bolj širim svoje znanje in obzorje, da bom nekega dne tudi sama dobra vinogradnica in vinarka.

Nekaj časa ste bili kot študentka v tujini, ste s sabo ponesli kakšno vino in kakšen se vam zdi njihov odnos do vina? Primerljiv z našim?

Da, nekaj časa sem študijsko preživela v Litvi in seveda ponesla kakšen slovenski (prleški) liter tudi tja. Ker sem večino časa preživela, med ljudmi iz večih koncev sveta, težko rečem kakšen je dejansko litvanski odnos do vina, sem pa prepričana, da je to stvar posameznika, eni to pijačo častijo, v njej uživajo, jo okušajo, spet drugi mogoče ne toliko.

Kakšen je za vas pomen vina v prehrani?

Za vino pravijo, da ni rado samo. Rado je v družbi okusnih jedi, ter modrih in prijetnih ljudi. K kakšnemu zapečenemu piščancu na ajdovi kaši bi vam ponudila kraljičino vino, suhi Šipon Gomila letnika 2013 vinske kleti p&f Jeruzalem Ormož, potem k kakšnemu narezku iz domače prleške tunke modro frankinjo iz domačega vinograda, k prleški gibanici pa dedkov polsladki rumeni muškat.

Katero je vaše najljubše vino?

Moje najljubše vino je šipon. Poleg prijetno aromatičnega okusa in svežega vonja, to vino nosi v sebi veliko zgodbo naše pokrajine.

Kakšna je vaša povezava z vinom in vinogradništvom?

Po dedku Francu imamo več kot stoletno tradicijo vinogradništva in vinarstva, tako da me vinograd in vino spremljata od majhnih nog. Zato zelo dobro vem koliko dela, vztrajnosti, znanja, truda in pridnih rok vinogradnika, kletarja in vinarja je potrebnih, da dobimo to žlahtno kapljico. Poleg vsega tega pa je seveda nenazadnje še največ odvisno od matere narave, ki včasih veliko da, včasih pa tudi veliko vzame.

Po poklicu boste pravnica, glede na to, da končujete študij prava v Mariboru. Ali se nameravate tudi po koncu študija še naprej ukvarjati z vinom, morda tudi poklicno?

Moje želja po povezavi z vinom, vinogradom je vedno večja, tako da nekako upam, da mi to morda postane moje poslanstvo, poklic, sploh ker počasi prevzemam dedkov vinograd.

Kakšne so bile vaše naloge doslej? Domnevam, da boste letos veliko potovali in se udeleževali raznih srečanj?

V tem času sem skupaj z nosilcem projekta Vinska kraljica Slovenije, Pomurskim sejmom, obiskala berlinski sejem "Zeleni teden", kjer smo se odzvali vabilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj z g. Robertom Puklavec, predstavnikom vinske kleti p&f Jeruzalem Ormož, sem bila gostja oddaje Fio Show v Zagrebu, potepala sem se tudi po primorski, natančneje v Podnanosu, kjer sem odkrivala zgodbo o nastanku slovenske himne, kraj, ki je majhen a zelo bogat v svoji zgodovini, saj povezuje 3 ključne osebnosti, ki so prispevale k nastanku slovenske himne, in sicer Matijo Vertovca (naprosil Prešerna naj napiše hvalnico vinski trti), Franceta Prešerna (ustvari Zdravljico na pobudo Vertovca)  in Stanka Premrla (uglasbil himno). Prav tako sem se udeležila podelitve Miklošičevih nagrad, ki jih podeljuje občina Ljutomer za izjemne dosežke, in bila gostja glasbenega večera v svoji vasi na Cvenu … Je pa res, da je pot pred mano še dolga in dokaj neznana, samo predstavljam in želim si lahko kaj vse bom na njej doživela. Katere od želja in pričakovanj se bodo pa tekom leta uresničila pa vam bom najlažje povedala ob koncu svojega kraljevega leta.

Kako ste zadovoljni z obleko? Je bila celotna zasnova obleke ideja oblikovalke?

Z obleko sem zelo zadovoljna in se v njej počutim odlično, mirno in ponosno lahko rečem prav kraljevsko. Je pa res,da je bila obleka in predvsem njena barva tudi zame skrivnost. Ko so blago že kupili in ko je bila obleka že skicirana, so mi jo pokazali. Potem smo se Tamara Vogrin, ki je izbrala barvo in obleko skicirala, Metka Kuhar, ki je obleko do zadnjega šiva tudi sešila in moja malenkost, sestale. Na tem skupnem sestanku, smo skupaj malce spremenile kroj, odvzele kakšno malenkost, dodale vsaka svojo zamisel in tako je končen rezultat tukaj. Kakšna pa se zdi vam? (smeh)

Kako so se vaši najbližji odzvali na dejstvo, da set bili izbrani za Vinsko kraljico Slovenije?

Veste, gospod, na čigar pobudo in mentorstvo sem se prijavila, je bil o mojem izboru prepričan, še preden sem oddala prijavo na razpis. V to je tako verjel, da sem ga morala kar večkrat opomniti, da moram najprej šele na izbor in tam bomo videli, če je to letos resnično namenjeno meni. Nisem želela pričakovati preveč, saj če človek preveč pričakuje, je lahko razočaranje toliko večje. Lahko pa bi rekla, da če človek zelo verjame in si resnično, iskreno nečesa želi in če je to tisto, kar nam usoda nameni, potem skoraj ne more iti nič narobe. O svoji prijavi nisem preveč govorila, nanjo sem se pripravila, šla, poizkusila in uspelo mi je. Po prebranem mailu o izbiri, sem bila resnično vesela, obvestila sem najbližje, ki so bili zame resnično veseli in so mi v veliko podporo, saj pri marsičem potrebujem pomoč in so vedno pripravljeni pomagati. Mama na vprašanje ali je ponosna name, vedno odgovori z vprašanjem in hkratno trditvijo :" Le katera mama pa ne bi bila ponosna".