Zaradi onesnaženosti zraka in porasta alergij vse več astme med otroci

Včeraj, 8. aprila 2015, so na območni izpostavi Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Murski Soboti predstavili kako lahko alergije, onesnaženost zraka, podnebne spremembe, urbanizacija vplivajo na težo in pogostot pojavljanja alergijskih obolenj.

Na srečanju, ki so ga organizirali Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za okolje, zdravje in hrano ter Agencija Republike Slovenije za okolje, so na temo »Okolje, podnebne in alergije« predstavili kakšne so spremembe v okolju in tudi v zraku, posledice nevarnega onesnaževanja, izpostavljenost alergenom, povečano obolenje astme pri otrocih ter zdravljenje alergijskih bolezni. Prikazali pa so tudi kako v praksi slediti cvetnemu prahu v zraku, z enostavno metodo, primerno tudi za krožke v šolah.

Najpogostejša kronična bolezen in vzrok hospitalizacije otrok je astma

V zadnjem desetletju narašča število bolezni, tudi alergijskih, ki so večinoma posledica onesnaženosti okolja. Dr. med. Peter Otorepec iz NIJZ opozarja, da je nujno poznati dejavnike v bivalnem okolju, ki ključno pojasnjujejo odnos med izpostavljenostjo škodljivosti in pojavom bolezni pri ljudeh, saj podatki kažejo, da letno po vsem svetu zaradi onesnaženosti zraka umre približno 800.000 ljudi. Slednje študije kažejo tudi »povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih, ki je postala najpogostejša kronična bolezen in najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti,« še dodaja Peter Otorepec.

Vse več alergijskih bolezni

Zaradi onesnaženosti okolja pa se povečujejo tudi alergijske bolezni. Dr. Majda Triller iz Pulmološke ambulante Murska Sobota ugotavlja, da se je v zadnjih 30 letih pogostost alergij podvojila, ponekod celo potrojila. Nataša Kovač iz Agencije RS za okolje pa dodaja, da se ravno zaradi vročinskih valov, poplav in suše v kombinaciji z urbanizacijo, večanjem števila prebivalcev in obsega prometa razširjajo tujerodne vrste rastlin in živali, ki vplivajo na razvoj vektorsko prenosljivih bolezni. »S spreminjanjem podnebja se veča število obolenj zaradi senenega nahoda, astme in atopičnega dermatitisa,« še navaja Nataša Kovač iz ARSO. Tako je izjemno pomembno slediti cvetnemu prahu, ki je sprožilec teh bolezni. Cvetnemu prahu pa moramo slediti tudi zaradi izjemno hitrega spreminjajočega se podnebja.

V Sloveniji temperatura zraka konstantno narašča

Podatki ARSO kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo – povprečna temperatura zraka je naraščala s trendom okrog 0,33 °C na desetletje. »Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na daljšanje dolžine letne rastne dobe. Ob daljši rastni dobi pričakujemo tudi zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak,« dodaja mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje.

Sodelujoči strokovnjaki

Na srečanju so sodelovali Majda Pohar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, mag. Nataša Kovač in mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje, Andreja Kofol Seliger iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter prim. dr. Nadja Triller iz Pulmološke ambulante Murska Sobota.

Več fotografij v spodnji galeriji ...