Na okrogli mizi v Stanjevcih o prihodnosti kmetijstva na Goričkem

V torek, 7. aprila 2015, je v kulturnem domu v Stanjevcih potekala okrogla miza z naslovom Kakšna je prihodnost kmetijstva na Goričkem?, ki jo je organiziral Občinski odbor SLS Gornji Petrovci pod vodstvom Branka Gomboca.

Gostje okrogle mize so bili predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja in vodja območne enote Zavoda za gozdove, OE Murska Sobota, Štefan Kovač, pogovor pa je vodila podpredsednica SLS in predsednica Regionalnega odbora SLS Prekmurje Jasmina Opec.

Program razvoja podeželja 2014–2020 malim kmetom ne pomaga več

Jasmina Opecje v uvodu povedala, da se tako Goričko kot celotno Prekmurje soočata z visoko stopnjo brezposelnosti, čedalje več pa je tudi revščine. Kmetijstvo je opisala kot eno najpomembnejših gospodarskih panog v Evropski uniji in izpostavila potencial kmetijstva pri ustvarjanju novih delovnih mest. Kot glavna vprašanja je Jasmina Opec izpostavila prepoznavanje področij, ki nosijo prave potenciale, in ovir, ki preprečujejo razvoj kmetijstva, iskanje rešitev za odpravljanje teh ovir ter goste okrogle mize povabila k skupnemu iskanju odgovorov.

Cvetko Zupančičje na vprašanje, če je kmetijstvo sploh lahko tista panoga, ki bo rešila položaj regije ob gospodarski krizi in predstavljala perspektivo ljudem, ki zdaj odhajajo v tujino, odgovoril: »Kmetijstvo je v slabem stanju, opuščeno, vendar bo tudi tu priložnosti v prihodnje dovolj. Država bo morala prek svojih vzvodov in prek evropskih sredstev tako ali drugače pomagati priti do sredstev za investicije. Brez investicije zagona na kmetiji ni.« Zupančič je izpostavil nujnost doseganja boljše cene na trgu za doma pridelano hrano, z znanim poreklom in načinom pridelave. Cena mora po njegovem mnenju biti dostojna dela in življenja. Velik pomen pri doseganju boljše cene je dal promociji, pa tudi razpisom za npr. vrtce in šole. 

Franc Režonjaje spregovoril o Goričkem in težavah lokalnih kmetov, ki jih moramo zaradi povezanosti znotraj Slovenije in znotraj EU razumeti tudi širše. »Tako v državi kot v regiji se bomo morali odločiti, komu bomo dali prednost. Velikokrat kmetje dobijo občutek, da so vsi drugi bistveno več vredni in cenjeni … čas je, da o tem resno spregovorimo in si skupaj zadamo cilj, da je človek tisti, ki mora biti prvi, in ne vse drugo« je dejal Režonja.

Štefan Kovačje predstavil svoj pogled na PRP 2014–2020 za področje gozdarstva. Povedal je, da programi, ki so veljali v prejšnjem obdobju, 2007–2013, obstajajo tudi v trenutnem, vendar so med njimi velike vsebinske razlike in razhajanja. »V preteklem programskem obdobju se je lahko za ukrep 122, za posodabljanje kmetijskih gospodarstev z gozdarsko opremo, prijavil vsak lastnik gozda. To je po definiciji vsak, ki je imel v lasti vsaj pol hektarja gozda, v prihodnje pa je ta spodnja meja postavljena na deset hektarjev. Verjetno bo za področje Goričkega to zelo visoka meja in bo lahko relativno malo kmetov, ki so hkrati tudi lastniki gozdov, kandidiralo za te ukrepe« je pojasnil Kovač.

Ob koncu okrogle mize, kjer je bil govor tudi o težavah z divjadjo, ki kmetom uničuje pridelke, zbiranju podpisov za spremembo Zakona o dohodnini ter Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in še nekaterih drugih temah, so prisotne pozdravili in svoje poglede na kratko predstavili še župani Goričkih občin, župan Občine Šalovci Iztok Fartek, župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, županja Občine Grad Cvetka Ficko, župan Občine Puconci Ernest Nemec in župan Občine Hodoš Ludvik Orban, sledila pa je še krajša razprava z občinstvom.