TOP 10 bizarnih davkov - obdavčili tudi kravje "prdce"

Davki pestijo vsakega Zemljana. Na svetu ni nič gotovo, razen tega, »da bo vsak moral umreti in plačevati davke«, kot pravi nek rek. Na današnjem seznamu objavljamo 10 najbolj bizarnih stvari, ki so jih nekatere vlade obdavčile. V Veliki Britaniji imajo na primer obdavčene televizorje na podlagi televizijskih licenc, toda slepi ljudje »k sreči« plačujejo le polovico davka. Več bizarnih načinov obdavčevanja iz zgodovine predstavljamo spodaj.

10. Davek na karte

Davek na karte je lep primer tega, kako se ljudi obdavči za tisto, kar imajo radi in jih zabava. V časih vpeljave davka je bilo igranje kart zelo priljubljeno med ljudmi, in tako je kralj v tem videl priložnost, da »oskubi« ljudi. Ljudje so začeli plačevati davke na karte v času vladavine Jamesa I. Angleškega (16.–17. Stol.).

9. Davek na sladkarije

Septembra 2009 so se v državi Illinois odločili, da bodo sladkarije obdavčili z višjo stopnjo kot ostale prehrambene produkte. Pri tem so povedali, da se izdelek, ki vsebuje moko ali se mora shranjevati v zamrzovalniku, ne uvršča med sladkarije in je s tem obdavčen kot ostali izdelki.

Primer: Klasični Milky Way uvrščajo med prehranske izdelke, Milky Way Midnight pa med sladkarije.

8.  Davek »na tujce« (JockTax)

Gre za obdavčitev obiskovalcev ZDA, ki tam z različnimi dejavnostmi  služijo denar. Ker si država ne more privoščiti, da bi nadzorovala vsakega posameznika, so »tarče« zelo visokih davkov po navadi zelo premožni ljudje, največkrat gre za poklicne športnike. Javno so dostopni vsi delovni urniki znanih športnikov v USA, prav tako pa tudi njihovi honorarji.

7. Davek na strahopetnost

T. i. davek na strahopetnost so morali plačati moški, ki se bodisi zaradi strahopetnosti bodisi iz kakršnih koli drugih razlogov niso hoteli bojevati. Sprva je bil ta davek pod vladavino Henryja I. relativno nizek, vendar ga je kasneje kralj John zvišal za 300 % in ga celo zaračunaval vsem vitezom v letih, ko ni bilo vojn. Te razmere so deloma vodile do »Velike listine svoboščin«  – Magne Carte. Davek so plačevali okoli 300 let, nato je bil ukinjen, vendar so kasneje vladarji našli druge načine za povečevanje kraljeve blagajne.

6. Davek na klobuk

Moške klobuke je britanska vlada obdavčevala med leti 1784 in 1811. To je spet eden od načinov, kako je vlada želela polniti državno blagajno. Na ta način so hoteli pravično obremeniti ljudi, saj se je predvidevalo, da imajo bogati veliko dragih klobukov, medtem ko imajo revni enega ali pa sploh ne. Vsi, ki davka niso plačevali, so dobili visoke denarne globe.

5. Davek na okna

Okna so obdavčevali v kraljestvih Velike Britanije v 17. in 18. stoletju. V veliko (revnih) hišah v tem obdobju so nekaj oken zaradi visokih davkov deloma ali povsem prezidali. Po drugi strani pa so začeli zelo bogati ljudje povečevati število oken, saj so na ta način izkazovali svoje premoženje. Davek na okna so ljudje začeli plačevati pod vladavino kralja Williama III., leta 1696, in, presenetljivo, ni bil ukinjen vse do leta 1851.

4. Davek na brado

Gre za stopenjsko obdavčitev, ki si jo je zamislil kralj Henry VIII, ki je tudi sam imel brado. Obdavčili so vsakega, ki si je pustil brado rasti več kot dva tedna. Brada je obenem bila simbol socialnega položaja. Obdavčitev se je pojavila tudi v Rusiji, ampak iz drugih razlogov – car Peter je namreč bil mnenja, da je dolga brada nekulturna, in je s tem hotel ljudi spodbuditi k britju.

3. Davek na droge

Gre za zelo zanimivo obdavčitev, pri kateri mora vsak preprodajalec drog anonimno plačati davek za prepovedane substance, ki jih prodaja (marihuano, kokain idr.), in za to tudi prejme posebno ppotrdilo o plačilu davka. Če preprodajalca policisti aretirajo, in le-ta ni plačal davka, dobi zelo visoko kazen.

2. Davek na »prdce«

»Prdce« so začeli obdavčevati na Novi Zelandiji leta 2003. Pri tem gre za izpušne pline (metan), ki jih izločajo živali (krave), in tam predstavljajo več kot 50 % toplogrednih plinov.

1. Davek na urin

Pecunia non olet – Denar ne smrdi.

Zgornja fraza izhaja iz obdavčitve urina. Bizarni davek sta uveljavila rimska vladarja Nero in Vespasian na praznjenje posod z urinom. Pripadniki nižjega rodu so urinirali v lonce, katerih vsebino so zlili v greznice. Nato so tekočino zbrali iz javnih latrin, kjer so jo uporabljali za razne kemične procese: za barvanje in tudi v pralnicah kot sredstvo za čiščenje in beljenje volnenih tog. Obstajajo tudi določena poročila o tem, da so urin (amoniak) uporabljali za beljenje zob. 

VIR: www.listverse.com

Foto: www.sxc.hu