https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

Vesna Vuk Godina: Ključen problem našega hlapčevstva je to, da ne razumemo, kaj se nam dogaja

25.05.2015 ob 7:30  

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja je antropologinja dr. Vesna Vuk Godina v soboški knjižnici z obsežnim predavanjem postregla s podatki in dejstvi o tem, kaj se je dogajajo s Slovenijo pri pretvorbi v postsocializem, kakšne so posledice po njenem mnenju napačnih odločite, skušala je začrtati odgovore, kako v prihodnje strukturirati našo družbo.


Vuk Godinova je predavanje začela z razlago postsocializma, ko se je večina Slovencev in tudi vsi ostali državljani nekdanjih socialističnih držav odločila za postsocializem, ker so pričakovali, da tisto, kar imajo, ne morejo izgubiti, lahko pa pridobijo še kaj drugega. Kot je pojasnila, gre za obdobje pretvarjanja nekdanjih socialističnih družb, za katere se je pričakovalo, da za njihovo pretvarjanje ne manjka kaj dosti, zdelo se je, da so za to potrebne le majhne pretvorbe. To je bila pretvorba, razumljena v logiki; ideja, da je zgodovina ena sama, da poteka od manj razvitih do bolj razvitih družb, da obstajajo različne stopnje razvitosti itd. Po mnenju dr. Vesne Vuk Godina je to prva zabloda, kako ljudje razumejo potek zgodovina.

Slovenija videna kot zgodba o uspehu

Kot je pojasnila, je še leta 2007 bila Slovenija videna kot tista država, ki ji najbolje kaže pri pretvorbi v postsocialistično družbo, tudi zahodni družboslovci so pričakovali, da če kateri od nekdanjih socialističnih družb uspe, bo gotovo uspelo Sloveniji: »Tako so živeli z idejo, da je potrebno vpeljati male korekcije, da bomo postali to, kar so razvite zahodne kapitalistične družbe. V resnici je leta 2007 bila samo ena nekdanja socialistična država, v kateri so njeni državljani verjeli, da je postsocializem tranzicija v boljši svet, to je Kitajska.«

Državljani živijo v zablodi

Nadalje je razložila videnje postsocializma, kot so ga razumeli Poljaki, in sicer jim je postsocializem pomenil nekakšen prehod iz modernosti v predmodernost. »Slovenci so poleg Kitajcev edini uspeli zadržati optimizem o zahodni kapitalistični družbi, če bomo še malo sanirali državni proračun, če bomo … potem bomo kmalu uspešni. Tisto, kar se je v resnici zgodilo, je to, da smo danes že dlje od sodobnih razvitih družb, kot smo bili nekoč,« je ogorčeno dejala. Ta odmik je po njenem mnenju vedno večji, saj se od zahodnih družb čedalje bolj odmikamo, namesto da bi se jim približevali. »Državljani tega ne opazijo, še vedno živijo v zablodi, da se zgodovina ponavlja,« je pripomnila.

Po pretvorbi uničenje

V nadaljevanju predavanja je predavateljica razložila, kaj se je dogajalo po pretvorbi naše družbe: »V praksi se je torej zgodilo nekaj drugega, ni prišlo do transferja oz. do pospeška, ki so ga vsi pričakovali, ampak je prišlo do uničenja ekonomske in sesutja socialne sfere.« Kot je še pojasnila, antropologi ugotavljajo, da ko pride družba v stik z zahodnimi družbami, to ne pripelje do prevzema zahodnega modela, tudi če za to obstaja formalna možnost. »V Sloveniji delujejo neformalne mreže, neformalne vezi, formalni sistem ne deluje, ker ni naš,« pove o sistemu v Sloveniji.

V nadaljevanju je pojasnila uvoz kapitalizma na nam tuj, neidigeniziran način. Več kot je prevzemov zahodnih institucij, večja kriza se prebuja, ker neko institucijo, ki je delovala, nadomestimo z institucijo, ki ne more delovati, kot primer navede privatne lastnine. Tu se pojavi miselnost, če je lastnina v privatnih rokah, je bolj racionalno upravljana, kot če je v družbenih rokah: »Kajti zamenjava delujočih institucij z nedelujočimi, uvoženimi iz zahoda, pomeni socialni vakuum, pride do sistemske krize, ki bo ekonomska, socialna, politična in moralna.«

 

Kapitalizem uspel v protestantskih državah

Vodilne družbe, kot so ZDA, Kanada, skandinavske družbe, so protestantske, v njih je kapitalizem zelo uspešen, čeprav tam sicer ni nastal. Razlog za uspešnost je, kot je navedla Vuk Godinova, v protestantski etiki, ki je bila ustrezna za nastanek kapitalizma. Pri protestantih gre za nocijo nepodkupljivega Boga, medtem ko je Bog pri katolikih, tako meni Vuk Godinova, podkupljiv.

Protestanti asketi, katoliki uživači

Po njenem mnenju obstaja zgodovinske razlika med protestanti in katoliki, vse se je začelo z Lutrovimi tezami in ukinitvijo odpustkov, protestanti so po njenem mnenju bolj moralni, saj se že vnaprej odrečejo grehu, medtem ko katolike označi za bolj grešne in uživaške. Za protestante je značilen asketizem, kjer je že skoraj vsaka oblika ugodja brezbožnost. Protestantje svoj zaslužek niso porabili za ugodje, ampak so takoj vložili nazaj v delo. Ta protestantska etika je torej ključna, za njih je vsaka oblika ugodja hudičevo delo: »Če hočete imeti družbo, kjer bo kapitalizem uspešen, morajo biti njeni člani protestanti, kajti katoliki so grešniki, ki z veseljem grešijo in se za svoje grehe tudi takoj odkupijo. Njihov denar se ne nalaga v produkcijo, ampak ga porabijo za ugodje.« V nadaljevanju je izpostavila nekaj nujnih pogojev, ki so potrebni, da država uspe kot kapitalistična. Prvi je prisotnost protestantske etike, kot resen strukturni problem Vuk Godinova na tem mestu omenja državne subvencije za delo, ki dodatno »razpihujejo katoliško neodgovornost«. Zaradi subvencij delodajalci neprestano iščejo izgovore, da so stroški dela previsoki ipd, socialni transferji, ki bi jih morali plačati svojim delavcem, se jim zdijo previsoki. Edina izjema, ki ni protestantska, a je vseeno uspela, je Japonska. Vuk Godinova razloži, zakaj tako: »Na Japonskem so naredili v 50-ih letih to, kar je potrebovala Evropa 250 let. Imeli so občutek, da so superiorna nacija, sprejeli so zahodne rešitve in jih prilagodili sebi, to je indiginizacija, naredili so po domače, na japonski način.«

Indiginizacijski kapitalizem

Zgodba, ki vodi v uspeh, je po njenem mnenju indiginizacijski kapitalizem, kar pomeni, da določena družba sprejme zahodne rešitve in jih prilagodi. V primeru Slovenije pove, da smo tukaj popolnoma zgrešili: »Naredili smo točno to, kar nam najbolj škodi, brez ene same izjem.« Po njenem mnenju je edini izhod iz krize, da se vrnemo k temu, kar smo, in iz tega izhajamo – uvedemo slovenski tip kapitalizma. Pri nas vlada obremenjenost s t. i. ekonomskim determinizmom: »Vsi mislimo, da so problemi ekonomski, ko se bodo rešili, bo vse ok, danes je tako, da bolj kot jih rešujemo, večji so.« Današnji politiki rešujejo ekonomsko krizo na račun družbe, uničujejo družbo: »Slovenija še vedno dela obratno, družbo smo podredili ekonomiji, uničujemo socialne transferje, šolstvo, zdravstvo, da bi rešili krizo, hkrati pa se približujejo vedno večji krizi. Samo Kitajci in Slovenci še vedno ne razumejo, da je to nateg. Večina ljudi je padla v miselno zanko in še vedno niso dojeli, da je to nateg, še vedno verjamejo, da morajo še malo počakati, potem bo boljše, krize bo konec. To ni prehodno stanje, ampak sistemska katastrofa.«

Slovenija kot kolonija?

Postsocializem predavateljica razume kot pretvorbo nekdanjih socialističnih družb v periferna območja kapitalskih centrov – kot nov tip kolonij. To se po njenem mnenju dogaja tudi v Sloveniji: »Bolj kot Nemčiji se približujemo Kamerunu, pretvarjamo se v kolonijo, politika naših vlad nas umešča v pozicijo kolonije. To se dogaja, ker ne razumejo, ali ker politične elite delajo to, kar ustreza kapitalskim centrom.«

Normalizacija prostitucije v Mariboru

Kritična je bila do stanja, ki ga tudi sama opaža, in sicer pravi: »Ko ljudje nimajo službe, se odprejo tisti trgi, ki na zahodu niso zakoniti – prostitucija in trg z organi.« Kot primer je navedla dogajanje v Mariboru, kjer mlada dekleta in številne odgovorne matere v dopoldanskem in večernem času denar služijo z najstarejšo obrtjo.

Rešitve

Po njenem je prva možnost, da nehamo biti kolonija in sami upravljamo državo z našimi potrebami, druga, bolj radikalna možnost je izstop iz EU (vendar za to ni procedure), ustaviti je treba izčrpavanje perifernih območij, pomemben je zgodovinski spomin, ki je po njenem videnju prvi pogoj za uspešnost katerekoli države.

 

Več fotografij v spodnji galerji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      25.05.2015 ob 9:56 snops1 gost

      Malo mo plebejski, ali nakladaško in neznanstveno mi tou deluje. Tej teze so kar tak malo na pamet. Sicer malo teško komenteran, glede na to, ka v prispevki nejsan razbral, ka je točno zaj problem prinas po njenon. Se nanaša na slabo splošno ekonomsko stanje? Recimo. Kapitalizem je uspešen v protestantskih družbah. Baje. Potontakšon mi neje jasno, zakoj: - kapitalizem deluje v Avstrije, kera je v velki večini katoliška; - kapitalizem deluje v Nemčiji, ge je najvekša verska skupnost vseeno katoliška; pa nej samo tou, zahodni oz. južni del Nemčije, keriva sta najbole katoliškiva (http://en.wikipedia.org/wiki/Religion_in_Germany#/media/File:Katholisch_Zensus_2011.png), sta tudi ekonomsko najbole razvitiva (http://www.dbresearch.com/dbr/orgcharts/HOMEPAGE/charts/AK-Tobias-Deutschlandkarte1e.png); - pod vplivon kapitalizma Poljska in Slovaška, pretežno katoliški državi, lejko doživljata ekonomski razcvet; - sta Urugvaj in Čile, pretežno katoliški državi, v južni ameriki pod vplivon kapitalizma gratali ekonomsko najbole razvitive in najmenje skorumperanivi državi?

      5 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      25.05.2015 ob 10:03 snops1 gost

      Mogoče je pa problem v ton, ka majo lidgej tipa Vesna Godina napačne predstave in napačne rešitve na eni strani, na drugi pa prevelko publiciteto. San gvušen, ka je velka večina prisotnih na predavanjeh prevzela njene teze in trditve brez kančka kritičnosti.

      9 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      25.05.2015 ob 11:05 febo gost

      Ge se gemlejo zadnje čase samo vse pogostej odijo po Prekmurji nekši predavatelji k večjemu so pa vsi prodajalci megle in mešalci dreka .Vsi vse predlagajo ka trbej ka bi trbelo a stalno ostane vse na samij besedaj .Što sploh te predadavatelje plačöje in kelko ?

      6 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      25.05.2015 ob 11:42 Kruta realnost gost

      Ta vstajnica brše mimo kak slepi konj. Haha, izstop iz EU, kaj še. Bom dopolnil snopsa1 EU za manj razvite regije nameni veliko sredstev preko kohezijske politike, ki je tipično redistributivna, od bogatejših k revnejšim državam. Kdo bo pa zagotovil in nadomestil kohezijska sredstva če izstopimo iz EU, raznorazni teoretičarski doktorji znanosti?

      9 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      25.05.2015 ob 17:46 jjjjj gost

      naj pove kaksno plačilo ma, prejk koga dela....in konkretne rešitve....mi pa bomo itak po domače.....beebeeebeeee

      5 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      25.05.2015 ob 20:04 količ gost

      Nej san znal ka je katoliški Bog podkupljiv ostali pa nej .Ge je ta vse to zela ka odi pamet solijt in kak se vijdi ma tüdi nekaj slejpij in glüjij radovednežov .Što pa jo te plača ka brbra brez veze ?

      4 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      26.05.2015 ob 1:03 tudi_kunjar_je_paradjzar gost

      »Kajti zamenjava delujočih institucij z nedelujočimi, uvoženimi iz zahoda, pomeni socialni vakuum, pride do sistemske krize, ki bo ekonomska, socialna, politična in moralna.« ...Po domače Vesna pa njeni paradajzari nedo mogli davčnih merkovih pejnezof od "nedelujočih" privatnih firm cecati... In da do paradajzarje v glaži de kriza paradajza. Evo diskurs na nivoji....

      3 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. gost
      26.05.2015 ob 11:38 123Revizor gost

      ja, zdaj mi je pa jasno zakoj je Pomurje (gospodarsko, družbeno, socialno in predfsen kulturno in intelektualno tak na psi)....komentari samih mlado-ekonomistof, šteri kak Alice f čüdežni deželi, vörvlejo v fse ka prijde z zahoda (če bi se norca delo bi pravo z WC-ja) se svejti in ka je zatou zlato; nika nej, mo še 100 lejt v kmici čakali na odrešenika ka nan posvejt vüžge; na žalost ma ženska dosta praf, ker je akademsko zanalizejrala situacijo (preštite si Knjigo Kam plovemo?....ja znan trobilo lejvih), bole kak mladci instant nakrmleni s televizije in interneta (vörvlejo v Talente pa ostale sanjske poroke, ge lejko uspe slehernik z ulice-ge tomi pravin "iger in krüja")...sicer pa, ima boga pravijo, pa či je literanski ali papinski. Zato njoj kapo doj, mladcon pa čimprele v Avstrijo delat, ker tan sta med in mlejko za pridne roke (glave - naše pameti tan skoro ne nücajo, ker majo svoje lidi zadosta radi - so tan naši posamezniki tüj zavolo pameti cenjeni, ali v glavnon smo mi pridne roke, falejše od njihovih; so pa po standardi zadosta visiki, ka nas lejko nagradijo s pri nas fajno, pri njih pa minimalno plačo za fejst pridne roke (za njih smo 40% falejši od avstrijcof, šteri za tej pejnez niti neščejo delati)...in tou je v glavnon tou, zakoj se nan tak kuca po tujini, doma pa smo tou nej znali cejniti in smo prepüjstili lopovon, ka so nas lipou spokradnoli po zahodno). Skratka, psi lajajo, karavane idejo dale....tak tü, kak tan (v Avstriji)

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      26.05.2015 ob 12:05 polič gost

      Kdo ma čas poslušati to zblujeno stvorenje?

      5 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      26.05.2015 ob 12:34 snops1 gost

      @123Revizor: 1.) "ja, zdaj mi je pa jasno zakoj je Pomurje (gospodarsko, družbeno, socialno in predfsen kulturno in intelektualno tak na psi).." Prazno nakladanje. Ge pa še drugi komentatori (Kruta realnost npr.) smo podali argumente, keri temeljijo na empiričnih dejstvih in so v nasprotji z njenimi trditvami. Tak se debatera, mimogrede. In, daj, ovrži jih, či maš kaj pametnoga za povedati. Ali dejstvo je, ka nemaš. Cejli sestavek si na duhoviti način probo srati po nas ostalih - čestitan, vsega občudovanja vredno. 2.) Glej točko 1. Poleg toga tij zagovarjaš večinsko mnenje prebivalstva (tou potrjuje ankete) in prevladujočih medijof, tak ka si zaslužimo vsaj čestitke za to, ka probamo nači razmišljati kak čreda.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.