Končana je največja radgonska investicija-centralna čistilna naprava

Na tiskovni konferenci so župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, vodja oddelka za javno infrastrukturo in razvojne zadeve Vladimir Mauko ter odgovorni za izvajanje projekta Andrej Šubašič, predstavili zaključek izgradnje projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure.

Radgonska občina ga izvaja od leta 2013, načrtuje pa že več kot 15 let. Po napovedih župana bo 4. junija izgrajena čistilna naprava (ČN) tehnično pregledana, nato pa se bo začelo poskusno obratovanje in po skoraj 20 kilometrih kanalizacije se bodo začele stekati odpadne vode iz krajev Gornja Radgona, Podgrad, Črešnjevci, Norički Vrh in Mele do čistilne naprave. Upajo tudi, da bo čim manj pomanjkljivosti in da bodo uporabno dovoljenje pridobili še do konca leta 2015. Vsekakor jim je v veliko pomoč tudi odlično sodelovanje z upravno enoto, kajti skupno bo potrebno tehnično preveriti kar 25 izdanih gradbenih dovoljenj, ki so povezani z gradnjo čistilne naprave in so izdana v zadnjih dvajsetih letih. S čistilno napravo bo upravljala Komunala Radgona.

Država jim dolguje še 1,1 milijona evrov

Poleg gradnje vodovodnega sistema je gradnja čistilne naprave in kanalizacije z devetimi prečrpavališči organizacijsko, tehnično in finančno zelo zahteven projekt in tudi največja dosedanja naložba, s katero se spoprijema gornjeradgonska občina in zaradi katere se je znašla tudi v likvidnostnih težavah. V okviru skupnega priznanega zneska že izvedenih del v velikosti 9,1 milijona evrov jim država dolguje še 1,1 milijona evrov - nekaj čez milijon so po večmesečnem čakanju dobili nakazano v zadnjih 14 dneh. Še vedno je odprto vprašanje enega milijona, kajti med samim izvajanjem del so pojavile potrebe po raznih dodatnih delih - tudi gradnja nove dovozne ceste. Omenjena dodatna dela nikakor niso mogla biti predvidena in načrtovana, zato upajo, da bodo tudi tukaj uspeli pridobiti državna oz. evropska sredstva, če jih ne bo, bo pač vse skupaj morala občina pokriti iz proračuna, čeprav je ta zelo „tesen“, a se tukaj nič ne more.

Višji zneski na položnicah

Za občane je še posebej vprašljivo kolikšen bo njihov znesek komunalnega prispevka, ko bodo priključeni na sistem odvajanja in čiščenja voda. Odgovorni zaenkrat še ne morejo povedati, bo pa prispevek odvisen od velikosti gospodinjstva, možno pa ga bo plačati v več obrokih. Seveda pa občane čakajo pozneje tudi bistveno višji zneski na položnicah, ki jih sedaj plačujejo Komunali Radgona za porabljeno vodo in ostale prispevke. Rojko in Mauko sta obljubila, da bodo storili vse, kako bi obremenitev bila kar se da nižja, v naslednjih dneh pa bodo vsa gospodinjstva prejela dopise z okvirnimi izračuni in splošnimi pojasnili glede bodočega odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Mure, ki ga Občina Gornja Radgona izvaja od leta 2013 in je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji, se tako počasi zaključuje. V tem obdobju so izgradili dostopno pot do čistilne naprave, plato za čistilno napravo, prestavili so potok Hercegovščak, izgradili čistilno napravo kapacitete 8.800 PE, kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini okrog 9 kilometrov in objekte na kanalizaciji (črpališča, razbremenilni jaški…). Vrednost celotnega projekta znaša 11.860.566,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija, delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, delno pa ga bo financirala Občina Gornja Radgona. Celoten projekt bo predvidoma zaključen do konca leta 2015.

»Centralna čistilna naprava Gornja Radgona je izgrajena. Sedaj čakamo na poskusni zagon in začetek poskusnega obratovanja.« je ob koncu novinarske konference poudaril župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ter dodal da po zaključku projekta na tem območju ne bo več neposrednih izpustov neočiščene odpadne vode. Ti ukrepi bodo prispevali k izboljšanju kakovosti, tako podzemnih kot površinskih voda, in bodo imeli zlasti pozitiven učinek na reko Muro, ki je glavna prejemnica odplak.