Častni škof Erniša v spomin Gustavu Skaliču

Objavljamo besede in spomine, ki jih je ob smrti duhovnika Gustava Škaliča zapisal častni škof in duhovnik Geza Erniša.

»Tiho odpade list, a ostane radostno  upanje v novo vzklitje. Ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostane le tišina in nema bolečina. Vendar spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.«

V nedeljo, na Gospodov dan 14. junija, je po daljši bolezni v 84. letu starosti ugasnilo življenje upokojenega moravskotopliškega evangeličanskega duhovnika Gustava Skaliča, katerega je pot življenja po končani gimnaziji popeljala na študij teologije. Najprej na teološko fakulteto v Ljubljano, kjer je vpisal filozofijo in teologijo, pozneje ko je od takratnih oblasti dobil dovoljenje, je študij teologije nadaljeval v nemškem Erlangenu in nato še v glavnem mestu Avstrije Dunaju, kjer je diplomiral. Svojo dolgoletno duhovniško pot, na kateri je opravljal tudi funkcijo conseniorja naše Cerkve, je začel leta 1958 v Domanjševcih. Leta 1973 je prišel v Mor. Toplice, kjer je služboval vse do leta 1997.  V tem letu se tudi upokoji pa vendar še naprej vse do leta 2006 oskrbuje evangeličansko gmajno v Lendavi.  Duhovnik Skalič je veljal za teološko in filozofsko zelo dobro izobraženega duhovnika in se je zato večkrat udeleževal raznih strokovnih srečanj doma in v tujini.

Pogrešali ga bomo ob družini, kateri tudi izražamo iskreno sožalje, in mnogi drugi, tako njegovi stanovski kolegi in kolegice, vernice in verniki domače gmajne in ostalih gmajn, kjer je oznanjal božjo besedo, tako v slovenščini, kakor tudi madžarščini, ter bil zvesti Gospodov pastir in pastir božjega ljudstva. V tihi žalosti prosimo Gospoda življenja in smrti, da ga milostno sprejme v svoje naročje, mi pa se spoštljivo priklanjamo njegovemu spominu in njegovemu delu z besedami bibličnega pisca, ki je zapisal: »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil«.

Tem besedam naj bo še dovoljeno dodati:  Ljubiti, verovati in upati, to so ti najpomembnejši stebri življenja. Življenja, v katerem ni samo ravnih poti, kajti vse se enkrat spuščajo, drugič spet dvigujejo. In zaradi te resnice je najpomembnejše  tisto, kar vemo narediti za druge ljudi, in to takrat ko nas najbolj potrebujejo, kajti to ni prezrto ne v nebesih in ne na zemlji. Nekateri pravijo, da Bog stanuje v nebesih, drugi pravijo da stanuje v srcih ljudi. Verujem, da stanuje tu in tam. Tu, da nas tolaži, tam, da nas sprejme, ko končamo tuzemeljsko pot. Za duhovnika Gustava Skaliča je ta pot končana, ostane pa vse tisto, kar je dobrega naredil in zato smo mu iz srca hvaležni.

Geza Erniša, častni škof/duhovnik