Valvasorjeva nagrada za »Radgonske mostove«

Dobitnice Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke, za idejno zasnovo in postavitev nove stalne razstave »Radgonski mostovi« v Špitalu, so Metka Fujs - direktorica in muzejska svetovalka, Jelka Pšajd - višja kustodinja, in Irena Šavel - muzejska svetnica.

Omenjeno stalno razstavo so uradno odprli pred slabim letom dni hkrati z odprtjem Špitala. Mesto in občina Gornja Radgona z izjemo radgonskega in zlasti negovskega gradu do sedaj nista bila ravno muzejska destinacija, s prenovo in ureditvijo t.i. Špitala, meščanske stavbe s konca 17. stoletja, ter postavitvijo razstave Radgonski mostovi pa se je Gornja Radgona uspešno vpisala v slovenski muzejski zemljevid.

Gre za kakovosten projekt Pomurskega muzeja

Valvasorjeva nagrada za enkratne dosežke, ki so jo prejele avtorice stalne razstave Radgonski mostovi potrjuje, da gre za kakovosten projekt Pomurskega muzeja Murska Sobota. Razstava je zasnovana iz predmetov in dokumentov, ki so jih zbrali lokalni zbiralci na širšem območju Gornje Radgone, dodano je še arheološko gradivo, ki so ga zbrali z izkopavanji na tako imenovanem grajskem hribu. Razstava obsega etnološke, zgodovinske, arheološke in umetniške predmete iz zahodnega dela Pomurja, ki se na različne načine navezujejo na poselitev tega območja od prazgodovine do danes. Razdeljena je na več sklopov; med drugim so predstavljeni najstarejši urbani del mesta, geološke in naravne danosti, srednjeveško mesto in meščani, pa ljudska verovanja, čarovniški procesi in oris gospodarskega razvoja. V Špital je umeščena tudi stalna likovna zbirka.

Špital s poročno dvorano

Naslov Radgonski mostovi so izbrali, ker je zgodba o Gornji Radgoni vedno povezana s takšnimi in drugačnimi mostovi. Povsem stvarnimi, kot je most čez Muro, ki povezuje dve mesti in dve državi, pa zgodovinskimi, od prazgodovinskih, antičnih in halštatskih grobišč, prek srednjega veka, do današnjega časa, mostovi med religijo in ljudskimi verovanji, med mestnimi in primestnimi prebivalci in ne nazadnje kot most med slovensko ter germansko etnično in jezikovno entiteto. Ostrešje Špitala, ki se je izkazalo kot izjemen razstavni prostor, predvsem za prikaz eksponatov, ki niso vključeni v stalno zbirko, omogoča tudi vpogled v stavbno zgodovino objekta. Še pred desetletjem je bila stavba v zelo slabem stanju, dotrajana je bila strešna konstrukcija, povsem derutno je bilo tudi stavbno pohištvo, zato so se lotili dela sistematično. Porušili so sekundarno, v 19. stoletju zgrajeno arkadno stopnišče in vrnili objektu prvotno podobo z renesančnimi in baročnimi arhitekturnimi elementi. Špital sicer ne bo namenjen samo stalni, temveč tudi občasnim razstavam, s čimer je Gornja Radgona dobila pomemben muzejski in galerijski prostor. V objektu se izvajajo tudi drugi kulturni dogodki, v zadnjem času pa tudi poroke.