Slovenci imamo lepe mladenke, a razvojno zaostajamo za najboljšimi

Pomemben vpliv na dosežke na področju branja, matematike in naravoslovja imajo predvsem demografski dejavniki. 

Gary Becker in Richard Posner sta podala obširno razpravo o vplivu demografskih dejavnikov na povprečno uvrstitev ZDA na mednarodni lestvici PISA. Rezultati bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v ZDA so izredno heterogeni v različnih demografskih skupinah, saj so povprečni rezultati otrokov Belcev in azijskih potomcev znatno višji od rezultatov Črncev in latinsko-ameriških potomcev. 

Foto: Ciril Jazbec

Izobraževalni dosežki in velike skupine prebivalstva 

Znatne razlike v izobraževalnih dosežkih so tipične v velikih in heterogenih prebivalstvih. V Belgiji, ki velja za izrazito jezikovno in kulturno heterogeno državo, so izobraževalni dosežki učencev v valonskem delu bistveno nižji od učencev v flamskem delu države. Medtem ko se je v predzadnjem merjenju splošne matematične pismenosti mladostnikov leta 2006 francosko oz. valonski del Belgije uvrstil v primerjalni rang držav Italije, Portugalske in Španije. Na drugi strani se je nizozemski oz. flamski del Belgije na področju matematične pismenosti uvrstil v skupino držav Švice, Kanade in Japonske. 

V mednarodni javnosti je precejšen odziv doživela uvrstitev ZDA na lestvici PISA 2009. Ameriški osnovnošolci in srednješolci so se uvrstili nadpovprečno na področju branja ter povprečno na področju matematike in naravoslovja. Zmotno bi bilo sklepati o kakovosti ameriškega izobraževalnega sistema na podlagi lestvice PISA, upoštevajoč znatne razlike v izobraževalnih dosežkih med demografskimi skupini. 

Ameriški izobraževalni sistem temelji na kreativnem mišljenju 

Roland Fryer, profesor ekonomije na univerzi Harvard, je proučeval slabe izobraževalne dosežke črncev v ZDA in ugotovil, da je za črnsko mladostniško kulturo značilen negativen odnos do izobraževalnih dosežkov. Fryer je predstavil empirični dokaz, da je za črnskega mladostnika v ZDA strošek odlične ocene v šoli in na kolidžu povprečna izguba treh prijateljev. Ameriške univerze se v mednarodnih primerjavah kakovosti študijskih programov uvrščajo v svetovni vrh. Številne elitne ameriške univerze kot so Princeton, Stanford, Harvard in Chicago so v svetu poslale največje število Nobelovih nagrajencev izmed katerekoli države ter vrhunske svetovne inovatorje. 

Osrednja značilnost ameriškega izobraževalnega sistema je osredotočenost na kreativno mišljenje in individualnost namesto na učenje, ki temelji na spominu. Tovrstna strukturna značilnost izobraževalnega sistema velja za izredno prožno glede inovacij, raziskav, novih idej in pristopov. Vendar je na drugi strani skrb vzbujajoče dejstvo, da bralno in matematično znanje čedalje večjega deleža ameriških mladostnikov ne zadošča kot ustrezno ob vstopu na univerzitetni študij. 

Kaj botruje slabim izobraževalnim dosežkom 

Slabšim izobraževalnim dosežkom ameriških mladostnikov botruje predvsem slaba kakovost poučevanja na ameriških srednjih šolah. Steven Levitt, profesor ekonomije na chikaških univerzi je v svojem delu Odštekonomija (v soavtorstvu s Stephenom Dubnerjem) dokazal, kako so učitelji v srednjih šolah v ZDA učencem vnaprej podali rezultate standardiziranih testov v upanju na odlične rezultate, ki bi srednješolskim učiteljem povečali plačo. Strošek tovrstnega moralnega hazarda je slabša opremljenost ameriških srednješolcev z sodobnimi matematičnimi in bralnimi spretnostmi. Nedavno je Eric Hanushek dokazal, da bi zamenjava osmih odstotkov najslabših učiteljev v ameriškem šolskem sistemu z učitelji z povprečnimi rezultati ZDA na mednarodni lestvici bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dvignilo v sam vrh. 

Foto: Aleš Hostnik

Berite knjige, izmenjuje ideje in bodite del družbene interakcije 

Razlike v bralnih in matematičnih dosežkih so se na dolgi rok izkazale kot pomemben dejavnik gospodarske uspešnosti držav. Zgodnji dosežki otrok in učencev pri bralnih, matematičnih in naravoslovnih izzivih so v veliki meri odvisni od t.i. mehkim dejavnikov. Dosežki učencev pri bralni pismenosti so v precejšnem obsegu odvisni od stopnje izobrazbe staršev in števila knjiga v gospodinjstvu. Nizek ekonomski, socialni in kulturni status staršev v veliki povzroča podpovprečne izobraževalne dosežke učencev. Izpostavljenost branju, knjigam, izmenjavi idej in družbeni interakciji v zgodnjem otroštvu ima lahko pomembne posledice za gospodarski razvoj. 

Ugotovitev je hkrati pomembna za javne politike, saj so socialni in kulturi dejavniki vzgoje in izobraževanja bolj pomembni za visoke izobraževalne in študijske dosežke kot višina izdatkov za izobraževanje. Na pomembnost kakovosti vzgojnega in izobraževalnega okolja je opozoril tudi James Heckman, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, ki opozarja, da so pomanjkanje razvojne stimulacije v zgodnjem otroštvu, nizka motiviranost v otroštvu ter krhko razvojno okolje otrok ključni povzročitelji slabih izobraževalnih dosežkov, najstniškega nasilja in izstopa iz srednješolskega izobraževanja. 

Bogastvo naroda ni pogojeno s spodbujanjem gradbeniške dejavnosti 

Rezultati nedavnega ocenjevanja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti razkrivajo, da gospodarska uspešnost ni odvisna od fizičnega kapitala in naložb v infrastrukturo kot to pogosto poudarjajo politiki. Gospodarsko uspešnost držav v veliki meri določa kakovost človeškega kapitala in izobraženost prebivalstva. Posledice gospodarske in finančne krize, predvsem visoka brezposelnost in katastrofalno nedelovanje institucije pravne države, opozarjajo, da bogastvo naroda ni pogojeno s spodbujanjem gradbeniške dejavnosti in nesmiselnimi naložbami v infrastrukturo temveč z izobraženostjo in usposobljenostjo prebivalstva, ki se začne že v zgodnjem otroštvu. Čeprav je Slovenija postala članica OECD, ki velja za skupino najbolj razvitih držav na svetu, ima država zajeten razvojni zaostanek za najbolj razvitimi državami.

Spodbujati moramo bralne sposobnosti otrok in matematično pismenost 

Foto: Ciril Jazbec

Namesto rastoče državne porabe in javne zadolženosti bi gospodarsko uspešnost države povečalo spodbujanje izobraževalnih dosežkov v smeri večje stopnje pismenosti. Ključno sporočilo raziskave PISA 2009 je, da morajo za dolgoročno gospodarsko uspešnost države spodbujati bralne sposobnosti otrok in matematično pismenost, ki sta osrednji sestavini funkcionalne pismenosti. Države, ki si bodo še naprej zatiskale oči pred usodnimi posledicami manj kakovostnega izobraževalnega okolja, bodo morale sčasoma sprejeti informacijsko nepismenost in nižjo usposobljenost najstnikov za spoprijem z sodobnimi izzivi informacijske dobe. 

1. del prispevka si lahko preberete TUKAJ.

------------

Rok Spruk je ekonomist.