Filip Dobranić: Bolj kot nagrade mi laska spoštovanje kolegov debaterjev

20-letni Filip Dobranić, nekdanji dijak lendavske gimnazije, zdaj študent filozofije in sociologije kulture ter matematike in računalništva, sodi med najboljše mlade govorce na svetu. Tako na srednješolskem kot tudi na študentskem nivoju je postal svetovni prvak v debatiranju v kategoriji angleščina kot drugi jezik. 

Kot sam pravi ni niti čisto prepričan, da gre v njegovem primeru za talent govorjenja, zdi pa se mu tudi problematično, da se njega izpostavlja kot nekaj »nadposebnega«. "Imel sem veliko sreče - v pravih trenutkih so se mi zgodile prave stvari, da sem sploh imel možnost izobraževanja, vaj in udeležbe vseh turnirjev. Poleg tega je govor o posebnem talentu govora preozek, da bi lahko zaobjel pomen debate. Veliko več leži v sami konceptualizaciji govora in "strateških" odločitev ki zadevajo oceno prepričljivosti misli."

V samem svetovnem vrhu že od dijaških let 

Dobranić je že kot dijak lendavske gimnazije postal svetovni prvak med srednješolci, in sicer leta 2007 v Seulu, leta 2008 pa je naslov najboljšega debaterja dijaka ubranil še na svetovnem prvenstvu v ZDA, tudi v študentskih letih pa je enako uspešen. Tako je lani v turški Antalyji postal študentski svetovni debatni prvak, pred kratkim pa je ta naslov ubranil še v Botswani. 

Kateri naslov pa mu pomeni največ? "Iskreno? Nimam pojma. Nagrade so odličen način za pridobivanje spoštovanja in priznanja, da si na nekem področju strokovnjak. Veliko več mi pomeni to, da debaterji in ljudje, ki jih cenim zaradi njihovih sposobnosti, cenijo mene in mi priznavajo poznavanje lastnega polja vednosti. Nagrada je pač nagrada. Odvisna je od sreče, trenutka, vendar tudi od sposobnosti. Izrečeno povabilo, da prideš predavat kot "strokovnjak" in zaupanje, ki je izkazano s tem, da ti dovolijo učiti in trenirati nove generacije debaterjev, je končno cilj."

Filip, to ni debata 

Filip se dobro razume s prijatelji debaterji kot tudi z drugimi, ki se s tem "športom" ne ukvarjajo. "Le-ti vedo, da sem debater, včasih se o tem kaj pogovorimo, ampak načeloma skušam to držati izven spektra pogovora. Predvsem zaradi tega, ker je nekaj najhujšega, kar se ti lahko zgodi, da ko se z nekom prerekaš, druga oseba enostavno reče: "Filip, to ni debata." Seveda ni! Še vedno pa to ne pomeni, da lahko kar blebetamo in ne razmislimo o tem, kaj govorimo."

V bližnji prihodnosti si 20-letnik iz Lendave želi diplomirati, pridobljeno znanje pa, kot pravi, tako ali tako uporablja vsak trenutek svojega življenja. Njegova velika želja bi bila ostati profesionalni debater, ampak se zaveda, da je situacija glede tega še hujša, kot pa če bi želel ostati v akademskih vodah. "Od nečesa je treba živeti, jaz se pa prodati še nisem pripravljen."

Njegovi vzorniki so otroci 

Na vprašanje, kdo so njegovi vzorniki, odgovarja, da je to težje vprašanje, kot bi človek pričakoval in da načeloma ne dela spiskov naj stvari. "Odvisno od govora, trenutka, področja, pomena samega govora. Če sem čisto iskren, so moji najljubši govorci otroci. Iskrenost besede, ki ne pretendira po tem, da bi izjavljala končne resnice, je nekaj, kar ljudje skozi odraščanje izgubimo. O svetu govorimo zato, da bi si ga prisvojili. Izrekamo stavke, ki ne opisujejo sveta, ampak ga določajo. Zahtevamo, da se svet prilagodi naši resnici, medtem ko otroci svet skozi besedo raziskujejo. Njihove izjave so odprte interpretaciji in nimajo težav s tem da bi pomen že izrečenega priredili novemu stanju. Zavedanje, da je govor del spreminjajoče se resničnosti in da delovanje govora ni enosmerno, je tisto, kar bodo posedovali vsi moji vzorniki."

Politika ga (še) ne mika 

Laično radi pravimo, da veliko govorijo (in malo naredijo) politiki, zato bi se debaterji tam najverjetneje počutili zelo domače. Filip pravi, da mora na vprašanje, če se želi preizkusiti v politiki, konstantno odgovarjati, po njegovem mnenju pa je pogled na politiki napačen, saj zreducira na parlament in govorjenje. "Politične odločitve sprejemamo vsak trenutek lastnih življenj. Sicer pa me še vedno ne mika, da bi jo mahnil v parlament. Me pa vsake toliko prime, da bi šel katerega od poslancev pošteno nadret, ampak dvomim da sem edini ki mu takšne nečednosti stopajo v glavo."

Poskušam »pohekati« vesolje 

Ni pa debatiranje edina stvar, ki jo Filip počne v svojem življenju. Kot smo že omenjeno Filip študira filozofijo in sociologijo kulture ter programira, ukvarja pa se še z veliko stvarmi, ki so vezane na teorijo, ki jo študira. "Dvanajst let sem preživel študirajoč klasično kitaro, samo da bi lahko pred vstopom na univerzo vse skupaj opustil. Glasba sicer še vedno ostaja ključen del mojega življenja (tudi univerzitetnega), vendar niti približno pa mojemu odnosu s kitaro/glasba ne vlada več tak profesionalizem. Berem knjige, gledam serije, študiram, tako kot ostali občasno preživim noč na plesišču, predvsem pa poskušam "pohekati" vesolje."

Filipovih TOP 5: 

Svetovni voditelj: The Ruler of the Universe - iz Restaurant at the End of the Universe Douglasa Adamsa 

Glasbena skupina: Preposlušam preveč glasbe, da bi se lahko odločil 

Knjiga: Walter Benjamin – Passagenwerk 

Kraj v Pomurju: 46,56699 SZŠ 16,45295 VZD 

Želja v življenju: 42