Zakon o malem delu deli; kako se boste odločili vi?

Soočamo mnenji na temo zakona o malem delu, ki bo predmet odločanja na referendumu, saj je pobudnikom le-tega že uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov.

ZA:

Zakon bo pripomogel k večji blaginji vseh generacij

Nedavno tega so po zraku švigale granitne kocke, ko je »študentski« rulj visoko mahal s protestnimi tablami, da bi opomnil na zakon o malem delu, ki se je zlovešče pripravljal, da bo strmoglavil uboge študente v brezdelje in denarno stisko.

Seveda je bil protest organiziran s strani študentskih organizacij, saj je ta zakon najbolj pristrigel krila ravno njim.  Ironično je to, da je dobršen del intervjuvanih oseb na dan shoda le skomignilo z rameni ob vprašanju, zakaj sploh protestirajo, ali pa dalo nek pokrpan odgovor s pomočjo izpraševalcev (novinarjev). Večini seveda ne gre zameriti, ker še niso preživeli »izpita zrelosti« ali pa spadajo v  eno izmed skupin skrajnih subkultur.

Za tako neinformiranost spet lahko krivimo študentske organizacije, saj so namesto objektivnega opisa stanja, kaj prinaša malo delo (dobre in slabe strani), obrnili celo stvar sebi v prid in »nahujskali« mladino proti gospodu Svetliku, češ da je hudič brez primere, ki ga je treba z vsesplošno »vstajo« zatreti. Taka dejanja organizacij, ki bi naj pomagale študentom, jasno kažejo, da se jim gre le za polnjenje lastnih vreč. Mogoče se zdi neverjetno, ampak te »dobrodelne« organizacije na leto poberejo več milijonov evrov dobička. Kam gre ves denar, nihče ne ve, a sigurno ga bore malo namenijo za izboljšavo življenja študentov. Čeprav ima zakon v prvotni obliki nekaj lukenj, se ga da s primernimi ukrepi izpiliti ali ga celo kombinirati s kakim drugim zakonom.

Za študente ta zakon skorajda nima nikakršnih minusov. Na teden se bo lahko delalo 14 ur, kar je normalnemu študentu dovolj, da si pokrije osnovne stroške bivanja, če ga starši ne morejo finančno podpirati. Potem so tukaj še srednješolci, ki pogosto delajo med poukom od jutra do večera, da imajo lastno »žepnino«. Za take farse je škoda izgubljati besed.

Da se vrnemo nazaj na študentske organizacije. Zakon bo povečal obdavčitev za kar nekaj odstotkov in to je edina stvar, ki jim gre v nos. Manj denarja za njihov žep. Ta obdavčitev nikakor ne vpliva na zaslužek študentov. Dodaten motiv za podprtje tega zakona je tudi to, da se bo malo delo štelo v delovno dobo in s tem omogočilo zgodnejšo upokojitev, delale pa bodo lahko tudi brezposelne osebe.

Tako vas v zadnjih vrsticah opominjam, da dvakrat premislite, preden boste na referendumu obkrožili prislov proti. Ni vse tako črno/belo, kot se zdi. Zakon ima slabe in dobre lastnosti, a po mojem mnenju je več dobrih, ki bodo pripomogla k večji blaginji vseh generacij prebivalstva. Zapomnite si, nič v življenju ni perfektno, to je le filozofski mit, h kateremu človeštvo stremi. 

Nino Peček je študent umetnostne zgodovine in medjezikovnih študijev – angleščina na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru

----------------------------------------------------------------------------------------------------------

PROTI:

Nalijmo si čistega vina, zakon ne prinaša novih zaposlitev, le več izkoriščanja 

Ob toliko kritičnih osnovnih problemih, ki tarejo sistem zaposlovanja, se je vlada lotila študentov. Kaj je z neplačevanjem prispevkov, neplačevanjem plač delavcem, premajhnimi izplačili, izkoriščanjem, mobingom, s plačilno nedisciplino…? 

Z distance bi kritično oceno vseh vladnih hajk okoli zakona o malem delu lahko strnil v nekaj alinej. Bistvo vsega je, da se je minister pri zagovarjanju zakona skoncentriral le še na 'sveto vojno' proti študentskim servisom in študentskim organizacijam. Slednji po ministrovo preveč zaslužijo in nenamensko porabljajo sredstva, kar v določenem segmentu celo drži. Kdo je pa kriv za to? Očitno slab nadzor. V tem segmentu bi moralo ministrstvo narediti kaj konkretnega. Če potegnemo analogijo z neupravičenim izkoriščanjem socialnih transferjev, bi potem posledično morali tudi slednje ukiniti. 

Nič nam ne pomaga vedno nova zakonodaja, če je ne izvajamo. Trdim, da bi z doslednim izvajanjem zakonodaje, predvsem pa nadzora in kaznovanja ob kršitvah, področje lahko že do sedaj bistveno uredili. V kolikor se ugotavlja, na podlagi resnih analiz, ne pamfletov, da se anomalije dogajajo in jih ni mogoče nadzirati, pa je treba zadeve postaviti tako, da bo tudi nadzor deloval učinkovito. Vlada je hotela pod krinko skrbi za vse generacije s predlogom zakona o malem delu indirektno ukiniti študentsko delo, s tem pa 'razorožiti' študentske organizacije, ki so vedno težek pogajalec. Zagotoviti nadzor in porabo teh istih sredstev političnim podmladkom, je seveda le še en v nizu prikritih manevrov. 

Če pa se malenkost odmaknemo od študentskega dela, zakon o malem delu ni nič drugega, kot čista fleksibilizacija dela in ukinjanje osnovnih delavskih pravic. Seveda je slednja zaradi mojstrske zbirokratiziranosti, ki jo prinaša zakon, popačena. Veliko je tudi govora o boljšem nadzoru a ni nikjer razvidno, na kak način naj bi se to (po novem) zgodilo. Zakon o malem delu je neposrečen mozaik, tako v definiranju ciljnih skupin uporabnikov malega dela, kot nabora omejitev, ki so večinoma določene 'čez palec'. 

Delo vse bolj izgublja na pomenu, vse bolj izgublja vrednost, o dostojanstvu, ki ga je včasih prinašalo, pa le še beremo in poslušamo pobožne želje, da mora 'delo postati vrednota'. V furijasti in zgolj v profit usmerjeni kapitalistični družbi, pozabljamo na vse pomembne razsežnosti dela, ki niso finančne narave. Očitno potrebujemo resen premislek in nov družbeni dogovor. 

Mag. Darko Krajnc je predsednik Stranke mladih – zeleni Evrope