Vsebinskega razloga za napovedi rasti cen še ni

Na kmetijskem ministrstvu menijo, da špekulacije in paniko na trgu povzročajo negativne izkušnje ob visoki prehranski inflaciji pred dvema letoma.

Govorice o podražitvah prehrambenih artiklov so vse glasnejše. Najprej so se zaradi dviga cen pšenice oglasili peki, sledili so njim še mesarji. Pa so morebitne podražitve katere od sekcij sploh upravičene? "V tem trenutku v Sloveniji ni vsebinskega razloga za napovedi rasti cen, ker še ni formirana stabilna borzna cena pšenice. Špekulacije in paniko na trgu povzročajo negativne izkušnje ob visoki prehranski inflaciji iz leta 2008 in odločitev ene izmed velikih držav, da zaradi suše in požarov ustavi izvoz žita. Zadnje projekcije pa kažejo na stabilnost svetovne proizvodnje žit, saj naj bi razliko med proizvodnjo in predvideno porabo krili iz svetovnih zalog," pravijo v Službi za odnose z javnostjo in promocijo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Trgovci so dobro organizirani, kar pa ne velja za pridelovalce in predelovalce

Pri zgodbi o kruhu je splošno znano, da največji kos pogače poberejo trgovci, najmanjšega pa dobijo kmeti. Kmetijski minister mag. Dejan Židan je na opaženo asimetrijo razmerij v verigi proizvodnje hrane v Sloveniji opozoril že v mesecu maju, ko je prevzel funkcijo, doslej pa je ministrstvo v zvezi s tem že povzelo nekaj aktivnosti. Najprej se je ministrstvo informiralo o tem, v kateri fazi je priprava primernih ukrepovna ravni Evropske unije. 

Mag. Židan je opravil tudi razgovore s pristojnim evropskim komisarjem, kot tudi z drugimi ministri držav članic EU in Evropskim parlamentom. "Treba je poudariti, da na trgovino ne smemo gledati negativno. Trgovina se je namreč pravočasno in dobro organizirala, pri tem pa je problem, ker se ostali del verige, s čimer mislimo na pridelovalce in predelovalce ni. Zaradi tega pogodbe med njimi niso več produkt tržnih razmer, ampak deviacije tržnih razmer zaradi različno močne pogajalske moči," pojasnjujejo s kmetijskega ministrstva. Posledice porušenih razmerij se kažejo kot zelo dolge valute plačil, netransparentnost pri poslovnih odnosih oziroma super rabati, ki jih statistika ne more zajeti. In kakšne so možne rešitve za ureditev razmer? "Možne izboljšave bi bile ureditev pogodbenih razmerij s tako imenovanimi »fer« pogodbami, kot druga možnost reševanja, ki je bolj pogosta v vzhodnih državah, pa je zakonodajna ureditev tega področja," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.

Panika o pomanjkanju žit je odveč

Letos se bo na svetovni ravni proizvedlo predvidoma 1753 milijonov ton žit, predvidena poraba pa naj bi bila 1774 milijonov ton žit, torej razlika 21 milijonov ton. Majhen primanjkljaj se bo pokril iz svetovnih zalog, v kateri je še 369 milijonov ton žit.

Zadnje projekcije kažejo, da bo Evropa proizvedla 287 milijonov ton žit, od tega 130 milijonov ton pšenice, kar Evropi omogoča, da bo izvozila dobrih 10 odstotkov pšenice. V Evropi je na zalogi še 55,6 milijonov ton žit, od tega skoraj 16 milijonov ton pšenice. "Da ima EU zalog žita dovolj je potrdil tudi evropski komisar John Dalli. Na ministrstvu pričakujemo, da se bo stabilna cena žit izoblikovala v naslednjih tednih, najkasneje v oktobru, šele takrat naj bi razmišljali o tem, ali bi bilo treba posamezne surovine, prehranske proizvode podražiti ali ne. Ob tem pa je potrebno vedeti, da pšenica predstavlja v moki 70 odstotkov stroškov, pri prodaji kruha peka trgovski verigi 20 odstotkov, v sami trgovski verigi pa od 5 do 9 odstotkov skupne vrednosti," zaključujejo na kmetijskem ministrstvu.