Svetlik: Se boste študenti predstavljali kot skrpucala?

Študentje so bili na okrogli mizi o prednostih in slabostih zakona o malem delu kritični tudi do druge študentske problematike.  

Na okrogli mizi, ki jo je organiziral študentski svet Univerze v Mariboru, so udeleženci izmenjali mnenja o dobrih in slabih straneh novega zakona.

Svetlik: Z malim delom nihče ne izgublja, temveč vsi pridobivajo

Foto: Jan Küzma, Dostop.si

Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, je predstavil stališča, kaj pozitivnega prinaša zakon o malem delu (ZMD), pri tem pa posebej izpostavil, zakaj bo možno več zaposlitev ter kako bo zagotovljen večji nadzor. Meni, da bodo ustrezen nadzor zagotovili preko podpornega sistema, ki bo omogočal vpogled v to, kdaj in koliko dela je kdo opravil. Uvedena bo tudi bolj stroga inšpekcija in ostrejše kazni, delodajalci pa bodo morali voditi tudi evidenco ur, ki jih bodo opravili mali delavci, saj jo bo inšpekcija lahko zahtevala v pogled.  

Funkl: Po šestih letih malega dela komaj leto dni pokojninske dobe

Kot nasprotnika ZMD sta na okrogli mizi spregovorila Marko Funkl, nekdanji član predsedstva ŠOS in sedanji predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, in Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov. Funkl je kritično ocenil nadzor. Ne verjame, da bo pri malem delu možno nadzirati obrtniške poklice, saj meni, da bo še več dela na črno. Letno je namreč izdanih več kot milijon napotnic, ob tem pa je inšpekcija ugotovila samo devet kršitev. Poudaril je tudi, da malo delo ne bo prineslo več pravic: "Prineslo bo le ure, ki se bodo seštevale v pokojninsko dobo in po izračunu naj bi v šestih letih pridobili samo eno leto pokojninske dobe."

Zorko: Narobe zastavljeno pot je zelo težko zapustiti

Zorko je svoje argumente o slabostih ZMD utemeljil preko primerjave z evropskimi državami, kjer se je uveljavilo, predvsem na podlagi Nemčije, kjer je samo 10 odstotkov oseb uspelo iz malega dela preiti v redno zaposlitev, vsi ostali so si morali delo iskati sami, zato večina brezposelnih ostane v malem delu. Zaključil je: "Ko je narobe zastavljena pot izbrana, jo je zelo težko zapustiti! Če se bo malo delo sprejelo, bo težko kaj spremeniti."

Pripravništvo kot alternativa malemu delu?

Prisotni študentje so bili v razpravi zelo kritični do zakona, zelo podrobno jih je zanimalo tudi področje nadzora zakona. Minister je ob tem izrazil zaskrbljenost, saj meni, da se mladi preveč bojijo sprememb: "Kar me pri vseh teh debatah skrbi, da navajamo kup vprašanj »Kaj bo, če bo?« brez jasne argumentacije. Ta vprašanja izražajo strah pred novim, da bi preizkusili novo obliko ureditve dela. Če to slišim od mlade generacije, mi je nenormalno, saj izraža inertnost in strah, da smo družba, ki noče razviti nekaj novega."

Slika je simbolična (Foto: Anže Grabeljšek)

Funkl: Skrpucalo bolonjske reforme

V razpravi so na plan privreli še drugi problemi, s katerimi se soočajo študenti, med drugim nov zakon o štipendiranju, ki je v pripravi, in bolonjska reforma. Funkl je navedel nekaj novosti, ki bi jih prinesel. Ni več  predvidenih štipendij za dijake, niti republiških in Zoisovih štipendij za 3. bolonjsko stopnjo, ravno tako bodo zaostreni pogoji za Zoisovo štipendijo, veliko nedodeljenih kadrovskih štipendij in drugo. Svetlik je zagotovil, da se bo štipendiranje spremenilo ravno iz razloga, da bi več mladih pridobili štipendije, saj se bo spremenil cenzus za republiške štipendije na 600 evrov neto na družinskega člana, kar pomeni, da jo bo lažje pridobiti.

Glede nedodeljenih štipendij pa je pojasnil, da gre za kadrovske štipendije, kjer bodo problem rešili tako, da bodo sredstva, ki bodo ostala v skladu za štipendije, lahko namenila tudi za druga področja. Finančne težave študentov je minister zaključil tako. "Prehrana, bivanje in prevozi so subvencionirani in tako ste slovenski študenti glede statusa študentov primerljivi samo s skandinavskimi državami."

Svetlik: Skrpucala ni

Seveda niso mogli obiti tudi bolonjske reforme, nad katero se študentje v zadnjem času vedno bolj pritožujejo. Funkl jo je definiral kot skrpucalo od visokošolske reforme, kar je seveda zaslužilo ministrov odgovor. "Ni skrpucala – kakšni bodo potem ljudje, ki bodo prišli ven? Treba je biti kritičen, ste študenti in imate profesorje, ki se trudijo, da bi prišlo do ustreznega prenosa znanja. Sami se ne boste želeli predstavljati kot skrpucala, ko boste diplomirali."