https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/
https://www.facebook.com/events/2499176920294703/

LOKALNO

Reka Mura mora biti meja!

Lendava, 31.01.2011 ob 9:21  

Minuli petek je v Lendavi potekal posvet o slovensko-hrvaški meji na reki Muri. Poglavitni namen je bil zbiranje gradiva, tako strokovnjaki kot tudi domačini pa so si bili enotnega mnenja, da meja med državama poteka po reki Muri.

Namen posveta je bil pomagati članom strokovne komisije za pripravo gradiva, kateri pripravljajo za ministrstvo za zunanje zadeve in v podporo odločanju arbitražnega sodišča. Posvet so pripravili Mednarodni inštitut arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, Pokrajinski arhiv Maribor, Zavod 25. junij in Arhivsko društvo Maribor, ker so bili člani komisije mnenja, da preden zaključijo sestavo gradiva obiščejo še nekaj problematičnih točk, med katere sodi tudi reka Mura.

Posveta se je udeležil tudi poslanec državnega zbora mag. Radovan Žerjav, ki, kot je povedal, je  velik del svojega življenja preživel v Lendavi, zato ga tematika, ki je vezana na mejo "njegove občine", seveda zanima, osebno pa je nasprotoval arbitražnemu sodišču in sporazumu.

Preden so svoja mnenja in poglede podali strokovnjaki, je spregovoril še podžupan občine Lendava Stanko Gjerkeš, ki zbira razna gradiva že od leta 1993, kar pa se tiče prihodnosti pa ni preveč optimističen. »V preteklosti smo delali napake, namesto da bi strnili vrste in nastopili enotno. Žal nismo. Tudi zdaj pri zbiranju podatkov se ponavlja zgodovina. Zaskrbljen sem, kako se bo to končalo. Glede zadnjih dogodkov na Hotizi pa smo si sami krivi. Mi smo nekaj imeli, pa smo dali, zdaj pa prosimo nazaj,« pravi Gjerkeš.

Dr. Hozjan: Zakaj bi kataster, ki je razmejitev njiv in zemljišč, bil podlaga za državno mejo?

Dr. Andrej Hozjan, ki se ukvarja z zgodovino Prekmurja, je najprej predstavil zgodovinska dejstva povezana z reko Muro. Le-ta je postala za kratek čas državna meja že pred devetsto leti, ko je ločevala Sveto Rimsko cesarstvo in madžarsko državo. Katastri, na katere se sklicuje hrvaška stran, po njegovem mnenju in mnenju mnogih zgodovinarjev, niso verodostojen vir in se sprašujejo, zakaj bi bila razmejitev njiv in zemljišč, ki so jo delali z dvema koloma in apnom, podlaga za državno mejo.

»O reki Muri moramo razmišljati kot o najlažjemu naravnemu pripomočku za določanje meje med dvema državama. O tem pa politika doslej ni veliko razmišljala in tudi vprašanje koliko bo razmišljala v bodoče, ali pa se bodo spet oprijemali katastrov,« pravi dr. Hozjan, ki je še poudaril, da čeprav ima obsežen zgodovinski material iz časov gospostva Dolnja Lendava, ni nihče prosil za le-to.

Nove vire se bo skupalo vključiti v pripravo strokovne raziskave

Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor dr. Slavica Tovšak je na omenjeno tematiko povedala, da so zbirali razne materiale, vendar bistvenih podatkov niso odkrili, le drobce. Se ji pa zdi pomembno, da bi se gradivo zbiralo na enem mesto in to pri njih, tudi ustne vire, ki jih lahko spremenijo v arhivsko obliko. Pobudnik posveta je bil nekdanji arhivar Litostroja Dušan Žbogar, domačin iz Benice, ki je preživel veliko časa na spornem območju, tudi njegova želja je, da bi bila meja na sredini reke Mure.

Na posvetu je bilo od ljudi iz lokalnega okolja slišati veliko zgodb, ki so se jim zgodile po novembru 1991, ko je slovenska policija prepustila nadzor na levem bregu Mure hrvaški policiji. Peter Pavel Klasinc, predstojnik mednarodnega mariborskega arhivskega inštituta je na koncu posveta dejal, da so arhivarji na ta način dobili ogromno informacij o dejstvih, nekaterih zanje povsem novih, in jih bodo poskušali vključiti v pripravo strokovne raziskave.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.