https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Buče - danes specialiteta, nekoč primerne le za živinsko krmo

02.09.2015 ob 7:20  

Turistično društvo Stara Cesta vsako leto prvi teden v septembru posveti bučam, ki zrastejo na domačih njivah in vrtovih. Na Stari Cesti in v  Mekotnjaku bo 5. in 6. septembra vse v smislu buč, saj se bo odvijala Bučarija. Sobotno popoldne je namenjeno ročnemu pobiranju bučnega pridelka na »turistični«  njivi in raznim zanimivim pripravam na glavno prireditev, ki bo v nedeljo ob 14. uri.


Nekoč je veljalo, da so buče primerne le za živinsko krmo. Ljudje so jih uporabljali za malo jedi. Gojili so jih zaradi semen, iz katerih so pridobivali bučno olje. Ob zimskih večerih so se vaščani zbirali po hišah in bučna semena ročno luščili. Ob druženju so peli, si pripovedovali zgodbe in šale, ob zaključku dela pa ob zvokih frajtonarice zaplesali. Odkar je na voljo nova sorta buč golic je ta običaj šel v pozabo. So se pa pojavile mnoge nove sorte jedilnih in okrasnih buč, katere so našle svoje mesto na mnogih vrtovih. Omogočajo nešteto možnosti priprave različnih jedi. Iz nobene druge zelenjave ne moremo narediti toliko raznovrstnih jedi in kombinacij.

Buče so izredno hranljive, saj vsebujejo mnogo vlaknin, mineralov in vitaminov in veljajo za zdravo varovalno živilo. Najboljšo aromo in tudi idealno osnovo za vse recepte nam dajejo zdrave in lepo dozorele buče. Če jih jeseni shranimo v zračnem, suhem in temnem prostoru, jih lahko uporabljamo skoraj do novega pridelka. V jeseni raznovrstne in raznobarvne buče uporabimo tudi za oblikovanje aranžmajev, ki z domiselnimi postavitvami polepšajo okolico naših domov.

Vasi Mekotnjak, Stara Cesta in Desnjak živijo z bučami od spomladi, ko poteka sejanje, sajenje in negovanje nežnih rastlinic, do jeseni, ko je bučni pridelek potrebno pospraviti. V pripravah na jesenski dogodek sodelujejo člani TD Stara Cesta in drugi krajani – pridelovalci buč. Vključeni so tudi mladi člani in otroci  iz vrtca, ki sodelujejo pri opravilih in spremljajo rast rastlin, ki so jih sami posejali, na prireditvi pa se predstavijo s svojo bučno zgodbo.

Bučarijo je TD Stara Cesta prvič organiziralo leta 2006 in z njo popestrilo življenjski utrip na vasi. Prireditev je bila dobro sprejeta in se je v naslednjih letih razvila v kakovostno turistično gastronomsko prireditev. Letos zelo intenzivno tečejo priprave na 10. Bučarijo. Prireditev poteka na prostem, zato je seveda vreme eden od pomembnejših dejavnikov, ki vpliva že na kakovost pridelka in na izvedbo prireditve v naravnem okolju. Na srečo je organizatorjem bilo vreme v preteklih letih vedno naklonjeno.

Obiskovalce pritegnejo zanimive postavitve bučnih aranžmajev. Velike pozornosti so deležne buče velikanke. TD v domači krajevni skupnosti razpiše natečaj, na katerega se pridelovalci prijavijo in svoje »naj« pridelke predstavijo na prireditvi.  Najuspešnejša pridelovalka je vsekakor Sonja Gregorinčič, ki je v sedmih letih štiri krat zmagala. Njena najtežja buča velikanka je tehtala 241,5 kg. Gojiteljem velikank je največji cilj čim bolj se približati  svetovnemu rekordu, ki je menda že okoli 1000 kg. Pridelava velikank je kar zahtevna.

Za otroke in vse tiste obiskovalce, ki se želijo preizkusiti v spretnosti, oblikovanja, rezljanja, slikanja je na voljo ustvarjalna delavnica, kjer lahko sprostijo svojo domišljijo.  Bogata kulinarična razstava bučnih jedi – kruha, pogač, namazov, sladic, napitkov in drugih dobrot pritegne največjo pozornost – je prava paša za oči in vzburi brbončice, ki jih obiskovalci lahko kmalu potešijo, saj se vse jedi razdelijo med obiskovalce. Na prizorišču pripravljajo tudi sveže pečene bučke in pravo prleško bučno juho.

Bučarijo, ki bo letos 5. in 6. septembra bo popestril še bogat spemljevalni program, ki obiskovalcem nudi obilo užitka. V programu bodo sodelovali tudi učenci OŠ Janka Ribiča Cezanjevci in tamburaši.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.