Za spodbujanje sodelovanja Slovenija-Madžarska na voljo skoraj 19 milijonov

V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je včeraj potekala uvodna prireditev Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madarska. Prvi razpis naj bi bil predvidoma že konec tega leta.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z omenjenim programom, je na srečanju predstavila program sodelovanja med Slovenijo in Madražrsko v prihodnji finančni perspektivi.

Udeležence je nagovorila tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, ki je dogodek označila kot priložnost za krepitev čezmejnega sodelovanja ter pogled na preteklo in prihodnje izvajanje.  V programskem obdobju 2014-2020 se namreč nadaljujejo programi Evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi državami, v katerih lahko občine in regionalne institucije uresničujejo svoje ambicije v sodelovanju s čezmejnimi partnerji na EU ravni.

Programi čezmejnega sodelovanja bodo podpirali endogen razvoj skupnega obmejnega prostora, bogatega z naravno in kulturno dediščino, prav tako pa bo njihov cilj poglobitev sodelovanja med javnimi institucijami, še posebej na področju varovanja okolja.

Sredstva za polovico okrnjena

V okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, ki ga je Evropska komisija potrdila 18. septembra, bo na voljo skoraj 19 milijonov evrov, kar je polovico manj kot v prejšnji finančni perspektivi. Od tega bo 15 milijonov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, nekaj manj kot 4 milijone evrov pa bo nacionalnih sredstev.

Kdo lahko kandidira?

Za 85-odstotno sofinanciranje bodo lahko kandidirali projekti s Podravske in Pomurske statistične regije v Sloveniji ter regiji Vas in Zala na Madžarskem, ki bodo podpirali razvoj trajnostne turistične dejavnosti na osnovi bogate turistične dediščine skupnega obmejnega prostora. Poudarek bo na razvoju produktov in storitev na manj razvitih podeželskih območjih, program pa bo spodbujal tudi sodelovanje med javnimi in nevladnimi organizacijami za razvoj skupnih rešitev na področju varstva okolja, zdravstvenih in socialnih storitev, zaposlovanja in kulture ter pomagal izboljšati institucionalno sposobnost organizacij, ki bodo vključene v program.

Ministrica Smerkolj: »Brez teh programov sodelovanja na nekaterih mejah praktično ne bi bilo«

Ministrica Alenka Smerkolj je ob tem izrazila prepričanje, da bo sodelovanje v programu prispevalo k odpiranju meja in izmenjavi izkušenj med vključenimi regijami. Izpostavila je letošnjo 25. obletnico obstoja programov teritorialnega sodelovanja in dejala, da brez teh programov na nekaterih mejah praktično ne bi bilo sodelovanja. »Čezmejno sodelovanje ni nekaj, kar bi se razvijalo samo po sebi. Zato bodo ti programi nujni tudi v prihodnje. In to še toliko bolj, ker dejansko prispevajo k integracijskem procesu znotraj EU in več Evrope v praksi pomeni tudi več idej in trajnostnih rešitev,« še meni ministrca. Kot je dejala, bo razpis v okviru Porgrama sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska predvidoma objavljen sredi decembra. Kljub podobnosti s prejšnjim obdobjem pa bodo morali upravičenci v tem obdobju več naporov vložiti v pripravi in prepoznavnosti rezultatov projektov.

V prejšnjem obdobju sofinancirali 43 projekte

Sicer pa je bilo v okviru dosedanjega programa sodelovanja med državama v programskem obdobju 2007-2013 sofinanciranih 43 projektov, ki so prispevali k nastanku novih skupnih čezmejnih pobud in rešitev, k večji energetski učinkovitosti, ohranjanju kulturne dediščine ter povečanju medsebojnega zaupanja, razumevanja in prepoznavanja ekonomskih, institucionalnih, kulturnih in ostalih različnosti znotraj čezmejnega prostora.

Dogodka so se udeležili predstavniki obeh držav, predstavnik Evropske komisije, programski partnerji ter zainteresirani upravičenci s programskega območja.

Popotnico projektom izrazil tudi župan Jevšek

Zbrane je nagovoril tudi župan MOMS Aleksander Jevšek, ki je izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do potrditve Operativnega programa Slovenija – Madžarska za obdobje 2014-2020, vendar z obžalovanjem, da je sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pol manj kot v prejšnjem obdobju. Povedal je, da vidi v programu priložnost za Mestno občino Murska Sobota in celotno Pomurje, ki so že do sedaj dobro sodelovali v čezmejnih projektih. Župan je povedal, da se veseli dobrih idej in dobrih projektov, skladno s prioritetami programa. Le-ti bodo v veliki meri namenjeni ohranjanju in razvoju naravne in kulturne dediščine in bodo pripomogli k čezmejnemu povezovanju in skupnemu razvoju mejnih regij.

Zgledni projekti iz Pomurja

Ob zaključku sračanja so zbrani lahko prisluhnili tudi predstavitvi treh projektov iz naše regije, ki so bili prepoznani kot primeri dobre prakse, in sicer 3 PARKI, projekt MO Murska Sobota, Sense of place, projekt Pomurskega muzeja Murska Sobota in projekt AC, zavoda Marianum Veržej. Slednji je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi s strani Evropske komisije in predstavljen v Bruslju.

Več fotografij v spodnji galeriji ...