Svojega več nimamo, tujega težko dobimo

Sladkor namreč. Tako Slovenija, kot tudi Evropska unija se zaradi vse večje nedostopnosti soočata s pomanjkanjem sladkorja. Kmetijski minister Dejan Židan je slovensko težavo predstavil v Bruslju.

Slovenija je s tem, ko se je pred leti odpovedala proizvodnji sladkorja v Ormožu, postala povsem odvisna, zlasti od evropskega trga. Zadeve so šle tako daleč, da posamezni proizvajalci hrane, ki pri svoji proizvodnji potrebujejo sladkor, imajo težave pri nabavi, pri čemer ni več problem samo cena, temveč tudi dosegljivost. Prav zaradi tega je minister za kmetijstvo Dejan Židan je v Bruslju predstavil slovenske težave pri nabavi sladkorja. Minister Židan podpira zahtevo Portugalske po odprtju posebne kvote za uvoz nerafiniranega sladkorja po ničelni carinski stopnji v višini 500 tisoč ton. S tem bi se namreč lahko bistveno izboljšale razmere v preskrbi s sladkorjem tako v EU kot v Sloveniji.

Za zaprtje tovarne sladkorja 38 milijonov evrov

Za Slovenijo rezultati nedavne reforme v evropskem sektorju sladkorja niso ravno ugodni, prav tako se ministru v tem trenutku zdi skoraj nemogoče, da bi pri nas ponovno uvedli proizvodnjo sladkorja, saj smo črpali denar za zapiranje te proizvodnje. Problem zapiranja proizvodnje v Sloveniji je bil po ministrovih besedah v tem, da je slovenski kmetijski prostor izgubil eno najbolj profitabilnih kultur in da tudi od zaprtja proizvodnje ni profitiral, saj so od 38 milijonov evrov, kolikor jih je bilo preko tega programa na razpolago, 35 milijonov evrov dobili tujci, ki so kupili slovensko tovarno sladkorja v Ormožu.