Knjižnica Lendava priporoča v branje

 

 

Neodložljiv literarni triler avtorja Joëla Dickerja velja za eno najbolj prodajanih kriminalk v zadnjem času. Dicker je svoj prvenec izdal leta 2012. Pravice za prevod so bile prodane za 32 jezikov, zanj je prejel veliko nagrado Francoske akademije in »malega Goncourta«, nagrado Goncourt des Lycéens, ki jo podeljujejo mlajšim piscem. Roman je preveden v več kot trideset jezikov, na lestvicah najbolj prodajanih del v Evropi je prehitel celo Brownov Inferno, prodanih je več kot 2 milijona izvodov te knjige.

 

Zgodba se vrti okoli nepojasnjenega izginotja petnajstletne Nole Kellegran, katere truplo odkrijejo na vrtu pisatelja Harryja Queberta. Ob njenem truplu leži rokopis knjige z naslovom Vir zla, s katerim je Harry zaslovel pred več kot 30 let.

 

Kmalu pride na dan, da sta Harrry in skoraj 20 let mlajša Nola imela razmerje in da je v Viru zla opisana ljubezenska zgodba poletja, ki sta ga preživela skupaj in v katerem je Nola tudi izginila, Harryja pa nato obtožijo za Nolin umor.

 

V romanu spoznamo še mladega pisatelja, nekdanjega Harryjevega učenca, Marcusa Goldmana. Marcus se čuti dolžnega ubraniti Harryjevo čast in dokazati njegovo nedolžnost, zato začne na lastno pest raziskovati okoliščine umora. Dokazovanje Harryjeve nedolžnosti pa ne bo enostavno, saj vsi indici kažejo prav na njegovo krivdo …

 

 

Romaneskni prvenec avtorice Jill Alexander Essbaum bi lahko poimenovali tudi roman o krizi identitete. Pred nami se odpre zgodba osamljene ženske v tujem mestu, Anne Benz, Američanke na koncu tridesetih, ki z možem Brunom, švicarskim bančnikom, ter njunimi tremi otroki živi v popolnem predmestju Züricha.

 

Kljub temu da je dobro preskrbljena, se življenje v njej ruši. Anna poskuša preživeti v čustveno hladnem okolju, vse to pa ji otežujeta slabo poznavanje jezika ter njena nezmožnost povezovanja s svojim čustveno nedostopnim možem Brunom.

 

Anna na nek način živi dvojno življenje zato, da bi lahko preživela v prvem. Redno hodi na seanse k terapevtki, ki ji poskuša pomagati, ona pa tone vse globje, napetost se zaostruje in stvari ji začnejo uhajati izpod nadzora …

 

Zgodba Anne Benz nam razkriva, kako se ustvarjamo in izgubljamo ter prikazuje včasih katastrofalne odločitve, ki jih sprejemamo v iskanju lastnega jaza.

 

Andrej E. Skubic: Samo pridi domov

V tem s kresnikom nagrajenem romanu se avtor Andrej E. Skubic loteva zelo aktualne teme, ki pa v slovenski literaturi do sedaj še ni bila zastopana, in sicer političnega tajkunstva in korupcije. Osrednja konflikta romana sta konflikt med posameznikom in skupnostjo ter konflikt med posameznikom in družino.

 

Glavni junak Leon Berden izgubi prestižno službo v odvetniški pisarni, ker na tiskovni konferenci razkrije poslovne nečednosti svoje stranke. V očeh javnosti zaradi tega postane junak, vendar je samostojna pisarna, ki jo odpre, ko ostane brez službe, kljub temu večinoma brez strank.

Napetost se pojavi tudi doma, saj zaradi njegovega padca večino družinskih financ prevzame žena, ki sprejme mesto državne sekretarke, medtem ko njemu pripade vloga varuške njune hčerke Noemi, kar pa mu ne diši preveč.

Zaplete se tudi v razmerje z nekdanjo sošolko, danes novinarko, ki jo zanima predvsem pravo ozadje njegove nerazumne izdaje strankinega zaupanja. Ozadje pa se razkrije šele na koncu, ko Leon zgrmi v jamo, ki si jo je izkopal sam …

Roman je analiza stanja družbene in politične morale, a brez moraliziranja, moško-ženskih odnosov v ultrakapitalistični družbi, a brez seksizma, in večnih tem, kot so skušnjava, človeška bližina, družbeni uspeh in padec. Je roman, ki nastavlja ogledalo slovenski družbi.

 

Alice Munro: Ubežnica

Alice Munro, Kanadčanka, ki je za svoje kratke zgodbe leta 2013 prejela Nobelovo nagrado, nam tokrat postreže z osmimi kratkimi zgodbami v svojem značilnem slogu: zgodbe pogosto začenja nejasno, z neposredno vpeljavo likov v določeni situaciji, potem pa nam počasi razkriva dogajanje, v katerega vpleta osnovno nit posamezne zgodbe.

Njene junakinje so v številnih primerih na begu oziroma migrirajo na življenjskih prelomnicah; bežijo od posesivnih mož, staršev, preteklosti, utesnjujočega rodnega mesta, bežijo celo pred morebitno zakonsko zvezo. V prepričanju, da bo novo okolje bolj pristno, manj lažnivo in problematično od tistega, pred katerim bežijo, ves čas iščejo boljše bivanjske možnosti. V zgodbah Ubežnice ni srečnih koncev, toda težko bi rekli, da gre za tragedije. 

 

Vabljeni k ogledu njihove prenovljene in osvežene spletne strani: http://www.kl-kl.si/. Od sedaj so na spletni strani na voljo elektronske različice lokalnih knjig, časopisov in revij, dostopna sta tudi leksikona domačih umetnikov in znanstvenikov, v elektronski obliki pa so od sedaj na voljo tudi vse številke Multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.