LOKALNO
Načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti
V četrtek je potekala konferenca na temo zmanjševanja poplavne ogroženosti porečij Mure ter Drave. V gasilskem domu Murska Sobota so predstavniki ministrstva za okolje in prostor predstavili načrte, ki bodo do leta 2021 pripomogli k večji protipoplavni varnosti ogroženih regij.
Po besedah mag. Luka Štravsa želijo urejevanje decentralizirati, saj je reševanje problemov porečij lokalna težava, ki je ni moč nadzorovati iz ene točke. Ministrstvo se je namesto teoretičnega načrtovanja, ki ni obrodilo sadov, začelo usmerjati v konkretne ukrepe, hkrati pa bo upoštevalo protipoplavno gradnjo ter načrtovanja lokalnih občin.
Po javnodostopnih evidencah ter študijah (eVode, Atlas voda, LIDAR) ugotavljajo, da največ škode nastaja v gospodarstvu, kulturni dediščini ter nenazadnje okolju, kar posledično vpliva na prebivalstvo. Leta 2014 je tako nastalo za 255 milijonov evrov, v 25 letih pa za kar 1,2 milijardi evrov škode. Za finančno pomoč so zaprosili tudi sklade Evropske unije. Celoten izkupiček za protipoplavno ukrepanje v naslednjih sedmih letih se tako vrti okrog 83 milijonov evrov, kar je glede na letno škodo poplav malo. Za vzhodno regijo bo od celotnega izkupička namenjenih 30 milijonov evrov, medtem ko bo za vodovod ter kanalizacijo namenjenih 82 milijonov evrov, od vsega 400 milijonov evrov. Nekaj denarja bi naj prineslo tudi medsosedsko sodelovanje z Avstrijo, Hrvaško ter Italijo, kar se kaže v zastavljenih projektih DAMWARM, Mura FLORIMI ter Mur, ki skupno prinašajo približno 5 milijonov evrov.
Vsi projekti ter ukrepi so zasnovani na ekološko prijazen način. Upošteva se tudi mnenje prebivalstva poplavno ogroženih področij, ki so med tri najpomembnejše ukrepe uvrstili protipoplavno gradnjo, vzdrževanje vodotokov ter zagotavljanje finančnih resursov. Murino porečje je izmed vseh sedemnajstih najbolj ravninsko, zato se po besedah mag. Bojana Jakopiča moramo sprijazniti tudi z morebitnim poplavljanjem določenih zemljišč, za katere bi država izplačala odškodnino.
Natančen planski dokument lahko najdete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, ki je javno dostopen.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
To , kar zdaj vi motate , smo mij znali že davno !Tole ni dvigovanje špricarjev za šankom , kot imajo nekateri razpravljalci zelo radi in se tam z tem kitijo ! Besede --nič DEJANJA , !!!!!
samo velka nakladanje gospodov iz bejbe lublane, kaj pa ste do sedaj dali prekmurcem, le figo in velko brazniho obljub z fotkami na vseh novinaj. Tudi naši gospdje z ministrom na čelu, ki so bili v tem oddelku so brez beze tam. Vse kar ste naredili za pomursko vodarijo se je zgradilo ze v SRFJ, sedaj pa ne morete pokositi niti soboškega kanala, sramota. No, nekaj nasipov se je v zadnjem času zgradijlo, vendar mislim, da imajo to prekmurski vodarji največ zaslug in edijno KA,še zraven paše, in njihovi lobisti, tak kot pa so to obljublja pa bomo še dolgo le čakali in razpravlji, nič drujgo. No ja, mogoče pa vej ex min. kaj več kako je vodarija sedaj sej je rekel, da je dal nekaj pejnez več v vodarsko vrečo, v bistvu pa jo je spraznil da zakel niti več ne stoji, vse pejneze je pelal drugam
Na markoskon je " Jedinstvo" vodovod precej zamrdalo, sicer pa de čas pokazal svoje, samo te do ovi že doli, pa jim nišče nikaj nede mogel !