Gradec - mesto pod zaščito UNESCA, ki nudi več kot le nakupovanja

Gradec, glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske, je z malo manj kot 300 tisoč prebivalci drugo največje avstrijsko mesto. Harmonija novega in starega, sproščeno vzdušje in prostran pogled s Schlossberga so razlog za obisk tega prijetnega mesta, ki je še vedno tudi priljubljen nakupovalni cilj Pomurcev.

Stari del mesta je pod zaščito UNESCA

Stari del mesta velja za eno najbolj ohranjenih mestnih središč v srednji Evropi. Od leta 1999 je na seznamu svetovne kulturne dediščine UNESCA. Mestno jedro krasijo številne srednjeveške, gotske in baročne stavbe. Središče je Glavni trg (Hauptplatz) z mestno hišo in vodnjakom.

Gosposka ulica (Herrengasse je široka nakupovalna ulica, po kateri se sprehajajo med trgovinami, restavracijami in kavarnami pešci, po sredini pa drvijo tramvaji. Na koncu peš cone je Trg Jakomini, ki je osrednje vozlišče za tramvaje v mestu.

Vsako pročelje pripoveduje svojo zgodbo

Grajska gospoda je v preteklosti najela italijanske arhitekte, da bi polepšali podobo njihovega mesta. Hiša pobarvana s freskami na Herrengasse prikazuje podobe vitezov in likov iz rimskih zgodb. Na Glavnem trgu se bohotijo pročelja iz renesanse in pozne gotike.

Poslopje nekdanjega deželnega dvorca v svoji notranjosti skriva dvorišče z arkadami, mojstrskim delom italijanske renesanse. V sejni dvorani deželnega dvorca za polkrožnimi okni zaseda štajerski deželni parlament. Na isti ulici je deželna orožarna, nekoč najpomembnejši arzenal notranje Avstrije za dežele Kranjsko, Koroško in Štajersko, danes pa največja muzejska zbirka orožja na svetu z več kot 30 tisoč eksponati. Frančiškanska ali »telečja« četrt je bila nekoč znana po mesarjih in prodajalcih klobas.

Na jugu mesta soji Arnold Schwarzenegger Stadion, kjer je Terminator oblikoval svoje prve mišice.

Schlossberg z zamenjanima urnima kazalcema

Nad starim mestnim središčem, na hribu Schlossberg, je nekoč stal majhen grad, ki ga je dal Napoleon leta 1809 razstreliti. Ostala sta le zvonik in urni stolp, ki je danes zaščitni znak mesta. Posebnost urnega mehanizma, ki je začel teči leta 1712, sta zamenjana urna kazalca. Pozornost pritegne še velik zvonik tik pod vrhom imenovan Liesl ali lizika. Zvonjenje z gradu je nekdaj gostilnam in kavarnam oznanjalo čas večernega počitka. Na vrh hriba se lahko povzpnemo preko 260 stopnic peš ali pa na preprostejši in hitrejši način z vzpenjačo.

Letu 2003 je kot kulturna prestolnica Evrope dobilo mesto številne nove in moderne stavbe

Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus -  muzejska stavba na bregu Mure in Murinsel (otok na Muri), umetni otok v obliki školjke, na katerem je kavarna, odprto letno gledališče in otroško igrišče, z obrežjem pa ga povezujeta dva mostova za pešce.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji...