Mario Sačer: »V Polani, da pomagam z zadetki«

Tretjeligaša Polano je, kot smo že omenili, okrepil Mario Sačer. 26-letnega Maria se še najbolj spomnimo kot igralca propadle Mure 05, po postajah na Hrvaškem in v Albaniji pa ga je nogometna pot spet pripeljala v pokrajino ob Muri. Igral je za Hajduk, bil član mlajših selekcij reprezentance Hrvaške, zabijal je tudi Sloveniji, o vsem skupaj pa smo z njim opravili krajši pogovor.

Odločil si se za prihod v Veliko Polano, kako je prišlo do sodelovanja?

Nekaj časa nazaj so me poklicali ljudje iz kluba, me povprašali kakšna je moja situacija, saj sem bil brez kluba,  zadnjih devet mesecev nisem igral zaradi poškodbe križnih vezi, imel sem neke možnosti za Nizozemsko, ni mi uspelo, tako da sem obljubil da pomagam Polani. Najpomembneje mi je, da igram, da pridem v formo in da se poleti poskušam vrniti v prvo ligo.

Ustaviva se malo pri Nizozemski, leto 2007 in preizkušnja pri Ajaxu.

Da, bil sem kadet, poklicali so me na preizkušnjo, tam sem bil deset dni, tam je bilo kot je, niti sam ne vem kaj bi naj šlo narobe, a ena izkušnja več.

V mlajših državnih selekcijah si dosegal zadetke tudi Sloveniji.

Ja, zabijal sem Slovencem (smeh). Spomnim se iz te vaše generacije Kampla, Repa, Oblaka. Zadel sem več golov v mlajših selekcijah, vsakega se tudi ne spomnim.

Bil si razpet med Varaždinom in Splitom.

Deset let sem igral v Varaždinu, z osemnajstimi sem prestopil v Hajduk, tja sem prišel kot najboljši mladi hrvaški igralec, naj strelec mladinske lige, dosegel sem 31 zadetkov in podelil 14 asistenc na 28 tekmah. Tam sem se malo izgubil, nisem dobil prave priložnosti, nato so me posodili nazaj v Varaždin, tam sem z njimi igral kvalifikacije za ligo Europa, potem nazaj v Hajduk, pa spet nazaj v Varaždin, potem sem imel možnosti za prestop v Izrael, a se mi izšlo, tako da sem prekinil pogodbo s Hajdukom in kot prost igralec prestopil v Muro.

Zgodba same Mure se je klavrno končala.

Ja, zares, škoda za tak klub. Škoda za pokrajino, da nima nekega stabilnega prvoligaša, tukaj so vsi zagrizeni za nogomet, vsi živijo zanj, zato bi bilo tu dobro imeti dobrega prvoligaša, publika in obisk ni vprašljivo. Kar se tiče mojega sodelovanja z Muro, jaz sem prišel v klub preko Nizozemcev, svojo pogodbo sem korektno oddelal, ko se je končala zgodba pa sem šel naprej.

Lahko naredimo vzporednico med propadoma Mure in Varteksa?

Oba kluba sta vsak za svoj okoliš imela in imata velik pomen, v Varteksu so bili še večji finančni problemi kot v Muri, klub je ustvaril vsaj štiri, petkrat večji dolg, govorilo se je o vsaj 40 milijonov kun (cca. 5,2 milijona €).

Po Muri si odšel v Istro, nato v Albanijo.

Da, v Istro me je povabil trener Pamić, tam sem ostal pol leta, nato me je v svoje vrste povabil Partizani iz Tirane, najtrofejnejši albanski klub, imajo največ navijačev, polne tribune na derbijih, tam si nato nismo izborili nastopov v evropskih tekmovanjih in klub se je zahvalil za sodelovanje vsem igralcem 24, 25 nas je bilo, vse so nas odpustili. Vrnil sem se domov v Podravino, potem me je povabil trener Medžimurja, igral sem šest mesecev. Nato se mi je zgodila ta poškodba, ki me je iz igrišč oddaljila za devet mesecev.

Ti je kakšen soigralec ostal posebej v spominu? Imaš svoj najljubši klub?

Pa nebi nikogar posebej izpostavljal. Igral sem z Mumlekom, Vugrincem, tu so še Andrić, Skoko, Sharbini, Romun Cernat, tudi soigralci v reprezentanci, nekateri so si naredili lepe kariere. Kar se tiče kluba: ja, Barcelona, definitivno.

Spomladi v Veliko Polano prihaja Mura.

Pa veselil se bom vsakega doseženega zadetka, seveda, mora se slaviti.