»Preveč smo strpni do nestrpnosti«

Mirovni inštitut in Zveza Romov Slovenije sta v sredo v Murski Soboti organizirala okroglo mizo na temo sovražnega govora pod naslovom »S kakšnim odgovorom nad sovražni govor?«.

O problemu sovražnega govora v Sloveniji, s kakšnimi izzivi se spopada in kako deluje Svet za odziv na sovražni govor, kaj lahko storimo kot posamezniki in skupnost so svoja mnenja podali Jernej Rovšek, namestnik varuha človekovih pravic in podpredsednik Sveta za odziv na sovražni govor, Lea Širok, novinarka Radia Koper in članica Sveta za odziv na sovražni govor, Vinko Cener, novinar oddaje So vakeres? – Kaj govoriš?, Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Janja Rošer, predsednica Sveta romske skupnosti RS, Ester Povše, vodja občinske uprave Dobrovnik in Anja Vučkič, odgovorna urednica Sobotainfo.com. S svojimi izkušnjami in mnenji pa so se v pogovor, ki ga je povezovala Brankica Petković iz Mirovnega inštituta vključevali tudi prisotni.

Sovražni govor in nestrpnost imata lahko uničujoče posledice tako za posameznike, skupnost in tudi družbo v celoti. Namen javne razprave je bila ter predstavitev pobude za redno javno odzivanje na problem sovražnega govora v Sloveniji. Januarja lani je v okviru pobude »Z (od)govorom nad sovražni govor« z namenom vzpostavljanja neodvisnega, povezovalnega in dolgoročno delujočega sistema za javno odzivanje na problem sovražnega govora v Sloveniji začel delovati »Svet za odziv na sovražni govor«. Gre za poskus z javno razpravo, ki presega osamljene odzive posameznih akterjev, naslavljati pojave nestrpne in sovražne javne besede, tudi ko le-ti niso kazensko pregonljivi. Z javno in poglobljeno razpravo bi bilo potrebno v družbi opozarjati na pojave sovražnega govora, nestrpnosti, rasizma in diskriminacije.

Pri sovražnem govoru se številni izgovarjajo na demokracijo oziroma svobodo izražanja, tanka pa je tudi meja z ostro kritiko. Veliko k temu pripomorejo politiki, predvsem v času pred volitvami. Težko ga je sankcionirati, saj ni kazensko pregonljiv. Vse več je sovražnega govora na spletu, družbenih omrežjih, kjer je skoraj vsak posameznik svoj medij, meni Petkovičeva. Generira ga manjše število ljudi. Tisti, ki imajo drugačno mnenje, pa se največkrat ne odzovejo, zato se je o tem potrebno pogovarjati in odzivati. Po besedah Rovška je sovražni govor težko definirati, pravno je kazenskih obsodb zelo malo, odziv pa velikokrat neprimeren. Predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer je med drugim povedala, da anonimneži spodbujajo nasilje do Romov in so pogosto žrtve sovražnega govora. Direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik Kelenc je opozorila na dejstvo, da  Slovenci težko sprejmemo drugačnost.  V razpravo se je vključil tudi romski svetnik Darko Rudaš, ki je med drugim izpostavil, da smo preveč strpni do nestrpnosti.