Prva skupina beguncev v Slovenijo prihaja aprila

Vlada je na včerajšnji seji obravnavala gradivo glede premestitve beguncev iz Grčije in Italije ter njihove namestitve v Sloveniji. Kot je v sredo dejala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, bodo begunce nameščali skladno s kontingentnim načrtom, tako da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, kje vse točno bodo nameščeni. Lokacije bodo prilagjali glede na potrebe.

Evropske države so se lani jeseni zavezale k premestitvi 160.000 beguncev iz Grčije in Italije v dveh letih. Doslej so jih premestile okoli 660. Slovenija za zdaj pri premestitvi ni sodelovala, po načrtu pa naj bi sprejela 863 beguncev, v prvi fazi 567. Slovenija bo imela možnost izraziti zadržek glede premestitve določenih oseb. Trenutno je v Sloveniji sicer 362 prosilcev za mednarodno zaščito.

Slovenija želi nastaniti predvsem begunske družine

Od 567 beguncev jih bodo 218 premestili iz Italije, ostalih 349 pa iz Grčije. Prihode bodo razdelili na manjše skupine. Gre za begunce iz okolij, kot so Sirija, Eritreja, Irak, Srednjeafriška republika, Svazi, Jemen in Bahrain. Slovenija je med ciljno populacijo kot prioriteto opredelila družine. Postopek premestitve bo vodilo ministrstvo za notranje zadeve.

Begunci najprej nastanjeni v azilnem domu

Po poročanju STA, gre za premeščanje prosilcev za mednarodno zaščito, ki so začeli postopek zaščite v Italiji ali Grčiji, nadaljevali pa ga bodo v Sloveniji. Tako ni nujno, da bodo dejansko dobili status begunca, vsakega prosilca pa bodo obravnavali individualno. Vsi bodo nastanjeni v azilnem domu in njegovih izpostavah, torej v Ljubljani na Viču, Kotnikovi, poleg tega je na voljo 50 mest v Logatcu, pri čemer je Šefic prepričan, da bi se tam lahko dogovorili še za nekaj mest več. Neaktivirana je še izpostava na Debelem rtiču. Če ta mesta ne bodo zadostovala, bodo aktivirali tretjo fazo kontingentnega načrta in imenovali medresorsko vladno skupino, ki bo postopek vodila naprej.

Pomurje se zaenkrat ne omenja

Ko prosilci dobijo status begunca, gredo v integracijsko hišo. Eno imamo v Ljubljani in eno v Mariboru, obstajata pa že 15 let. Tu se ljudje privajajo novega življenja v novem okolju, imajo socialno pomoč, izobraževalne programe itd. Po letu dni te osebe zaživijo na svojem, a še vedno s pomočjo skrbnikov, ki skrbijo za njihovo integracijo, jim pomagajo pri pridobivanju zaposlitve, otrokom pri šolanju. To obdobje traja pet let in po tem času se pričakuje, da ti ljudje zaživijo povsem samostojno.

Šefic si želi sodelovanja z lokalnimi skupnostmi

Šefic je na vse občine, skupnost občin, združenje občin in Združenje mestnih občin Slovenije naslovil pismo, v katerem jim je predstavil vse dosedanje ukrepe vlade pri soočanju z migrantsko krizo ter načrte za prihodnje. Pri tem je pozval predstavnike lokalnih skupnosti k tvornemu sodelovanju pri obveščanju občanov.

Foto: Arhiv Pomurec.com