Nastaja druga (Ne)Vidna univerza pomurskih doktorjev znanosti

Branko Žunec pripravlja knjigo, ki bo na enem mestu združila najbolj izobražene Pomurce. Le peščica jih je zaposlena v domačem okolju.   

»S knjigo želim vplivati na to, da bi tako imenovani pomurski možgani ne uhajali oziroma bežali iz regije, ampak se vračali oziroma krožili,« pravi upokojeni Večerov dopisnik iz Pomurja. Prepričan je, da je proces kroženja ali migracije izobraženih ljudi, zlasti tistih z najvišjim akademskim nazivom doktoratom znanosti, nujen. 

Branko Žunec

Je lažje iz Pomurja oditi ali ostati? 

Vsebina druge knjige bo podobna prvi iz leta 2003, le da bo tokrat verjetno nosila ime (Ne)Vidna univerza. Izšla bo predvidoma v prihodnjih mesecih v založništvu Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU) in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) s Petanjcev. Tokrat poleg tiskane morda tudi v elektronski obliki. V prvem delu knjige je Žunec zbral biografije in bibliografije 135 pomurskih doktorjev in doktoric znanosti, v drugem delu nekateri od njih odgovarjajo na vprašanja, kako uspeti ali ne uspeti v svetu ob Muri.

Med drugim ponujajo razmišljanja o tem, ali je lažje iz Pomurja oditi kot v njem ostati, kakšne so prednosti in slabosti znanstveno-raziskovalnega, pedagoškega in publicističnega dela v Pomurju in Sloveniji. 

Lahko bi imeli univerzo doktorjev 

Trenutno število pomurskih doktorjev in doktoric znanosti naj bi bilo po neuradnih podatkih okrog 450. »To pomeni, da jih je že za eno spodobno univerzo oziroma da je ta "množica doktorjev osamelcev" vendarle že bolj vidna kot nekoč,« dodaja Žunec.

Ob tem ocenjuje, da jih je v Pomurju dejavnih oz. zaposlenih nekaj deset. Med nastajanjem knjige so bili nekateri tudi za krajši čas na zavodu za zaposlovanje. Večina jih deluje in živi drugje po Sloveniji, za vzorec se jih uveljavlja v tujini, predvsem po evropskih državah.