https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

Rudaš: Romi moramo sami prevzeti svoj del odgovornosti pri reševanju aktualne problematike

Murska Sobota, 08.04.2016 ob 8:00  

Na današnji dan, 8. aprila, v spomin na prvi svetovni kongres Romov obeležujemo svetovni dan Romov. Na ta dan Romi po vsem svetu opominjajo nase, na svoj jezik, kulturo in zgodovino. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Darkom Rudašem, predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije ter zveze za razvoj romske manjšine – Preporod.

Iz tradicionalnega v moderen način življenja

Aktualne težave je potrebno reševati sistemsko Romi so v času razvoja uspeli narediti prehod iz tradicionalnega v moderen način življenja. Vendar Rudaš poudarja, da se v tem razvoju ne želijo asimilirati, pač pa z njim doseči medkulturni dialog. Spregovoril je tudi o aktualnem položaju romske skupnosti v Sloveniji. Pogled na ta položaj je različen, saj je odvisen od pozicije tistega, ki se do tega vprašanja opredeljuje. Kakor koli, Rudaš opozarja, da je položaj Romov potrebno izboljševati predvsem v smeri, da Romi ne bodo ujetniki socialnih prijemov, pač pa bodo samostojni subjekt, ki sam skrbi za lasten razvoj.

Vlada je po njihovem mnenju v reševanje romske problematike še vedno premalo vključena, lokalne skupnosti pa so ponekod ob tem vprašanju še vedno preveč ravnodušne. Zato si pri aktivnem reševanju položaja želijo predvsem sistemskega pristopa. »Pri reševanju aktualne problematike moramo tudi Romi sami prevzeti svoj del odgovornosti do lastnega naroda.«

Tudi izobraževanje je pot iz okolja predsodkov

Predsodkov o Romih je v naši družbi še vedno veliko. Rudaš vidi pot iz tega tudi v izobraževanju romskih otrok, ki jih je potrebno vzpodbujati, da šolanje dokončajo in si pridobijo poklic. Vendar samo izobrazba ni dovolj. »Ko bo ta otrok odrasel in se bo zaposlil, bo družbi in državi vračal tudi tako, da bo kot davkoplačevalec polnil državni proračun,« pravi.



Legalizacija romskih naselij je ena izmed naših prednostnih nalog

Tudi v Pomurju je še kar nekaj romskih naselij, ki nimajo izgrajene niti osnovne komunalne infrastrukture, številne pa pestijo težave z legalizacijo črnih gradenj. Zato bodo letos pristopili k aktivnemu reševanju komunalne in prostorske ureditve romskih naselij, kjer so že storili prve korake. Pri tem računajo na pomoč države, ki je v letošnjem proračunu zagotovila finančna sredstva v višini milijon evrov. Razpis je v že v teku. »Pričakujem, da bodo uspešne predvsem tiste občine, ki na nek način danes najbolj zaostajajo na tem področju. Te občine morajo prioritetno obravnavati.« Rudaš pri tem vprašanju še opozarja, da morajo ponovno ovrednotiti stil romskega življenja, da bi tako Romi postali enakovreden element slovenskega kulturnega in bivanjskega prostora.

Kot primer dobre prakse sistemskega razvoja Darko Rudaš izpostavlja Krajevno skupnost Pušča, kjer so z ustanovitvijo vrtca, ureditvijo komunalne in prostorske infrastrukture ter številnimi drugimi aktivnostmi uspeli narediti močan preboj: »Če smo se za našo drugačnostjo nekoč skrivali, se danes z njo izkazujemo.« Rudaš je ponosen tudi na to, da so v dolgoletnem celovitem razvoju romske skupnosti v Pušči uspeli izoblikovali generacije, ki so začele drugače razmišljati in si upajo pričakovati nekaj več. Takšno delo ni lahko, vendar se splača potruditi. »Ne bom pozabil, koliko energije je bilo potrebno vložiti, da je Pušča takrat postala samostojna krajevna skupnost.«

V tem smislu se je za pravilno izkazala lanskoletna odločitev vzpostavitve informacijske točke v Pušči, kjer sta na voljo pomoč in svetovanje prebivalcem Pušče. »V tem vidim izgradnjo notranje kohezivnosti, ki jo pogrešam v drugih delih Slovenije, kjer živi romska skupnost,« pravi Rudaš.

Zelena delovna mesta za vse Rome

V zvezi Preporod priložnost vidijo v novi resoluciji socialnega varstva 2014–2020, kjer je ministrstvo za delo tudi Rome prepoznalo kot ciljno skupino. V okviru omenjene socialne resolucije je tako pripravljena paleta programov za Rome, med drugim pa sta pomembni socialna in zaposlitvena aktivacija. V tem segmentu prepoznavajo priložnost v t. i. zelenih delovnih mestih za Rome, kjer se že kažejo prvi rezultati: »25. v mesecu bodo v Trebnjem na voljo prva zelena delovna mesta. Tamkajšnji Romi bodo pričeli s permakulturnim kmetovanjem, v postopku pa je tudi vzpostavitev socialnega podjetja.« Rudaš napoveduje, da bodo do konca tega leta prva podobna delovna mesta za Rome na voljo tudi v Pomurju. S tem bodo narejeni prvi koraki k zmanjšanju prevelike stopnje brezposelnosti romskega prebivalstva.


Brez politične participacije nadaljnji razvoj ni možen

Pomemben deležnik v razvoju romske skupnosti je tudi politična participacija Romov. Pri tem Rudaš kaže na Mestno občino Murska Sobota, ki jim je v preteklosti stopila naproti in omogočila, da imajo Romi svojega predstavnika v mestnem svetu. Odločitev se je izkazala za odlično, saj je politično udejstvovanje Romov nuja, brez katere nadaljnji razvoj ni mogoč.

V slovenski romski skupnosti bodo zato vztrajali pri tem, da Romi v Sloveniji pridobijo status narodne manjšine. S tem je povezana tudi njihova želja po romskem poslancu v parlamentu. Tako bi namreč tudi s politično participacijo Romov prešli iz statusa ranljive etnične skupnosti v status skupnosti, ki za svoj obstoj in razvoj na vseh področjih skrbi sama. S politično participacijo pa se ozirajo tudi proti mednarodnemu povezovanju, saj že dolgo zori ideja, da bi imeli Romi svojega predstavnika tudi v Evropskem parlamentu.

Prihodnost romskih otrok mora biti svetla in perspektivna

V pogovoru pa je Darko Rudaš tudi dejal, da je njihova prihodnost usmerjena v izpolnitev želja, da bodo slovenski Romi priznani kot narodna manjšina, da bodo romski otroci videli svojo prihodnost kot svetlo in perspektivno ter da bodo Romi dobri državljani. »Želim si, da bi v prihodnje uspeli vzpostaviti proces, v katerem se Romom ne bi bilo potrebno truditi, da bi bili manj Romi, Slovencem pa, da bi bili manj Slovenci,« zaključi.


    Fotogalerija