FOTO: Z Milanom Kučanom v lendavski sinagogi o Evropi včeraj, danes, jutri

Knjižnica Lendava je danes v Sinagogi v Lendavi gostila prvega predsednika samostojne Republike Slovenije Milana Kučana. Direktor Knjižnice Lendava dr. Albert Halász je vodil pogovor z bivšim predsednikom na temo Evropa včeraj, danes, jutri.

Predsednik je povedal, da je zelo vesel projekta, ki ga pripravlja Občina Lendava in sicer njena kandidatura za Evropsko prestolnico kulture. Pri tem je posebej pomembno, da se poveže s sosednjimi državami. S kandidaturo bo Lendava naredila korak naprej in se uvrstila na zemljevid Evrope kot še bolj prepoznaven kraj.

Kateri so bili ključni momenti Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije

Ključno za razpad Jugoslavije je bilo opredeljevanje o tem kam Jugoslavija spada. Ali naj se obrača proti Evropi ali se zapira navznoter. Razlike, ki so bile znotraj Jugoslavije so izhajale iz različnih pogledov na skupno državo. Slovenci in Hrvati smo jo videli kot varno zatočišče pred drugimi narodi.

Srbski pogled je bil drugačen. Njihova želja je bila predvsem v smeri, da bi Jugoslavija služila za uveljavljanje predvsem njihovih lastnih interesov. Na koncu se je zgodilo to, da skupna država ni več zagotavljala nacionalne varnosti in skupnih interesov. Tito je bil najmočnejši povezovalec držav, druga pa je bila ideja socializma, tretja enotni trg in četrta zveza komunistov in Jugoslovanska armada. Različni interesi so privedli do razpada Jugoslavije. Ko so ugotovili, da dogovor o skupni državi ni več mogoč, so začeli razmišljati o samostojni državi.

Po osamosvojitvi se je Slovenija morala odločiti v zvezi z integracijo v Evropsko unijo

Takrat je bila velika inflacija in ljudje so bili nezadovoljni. Tudi znotraj Slovenije so politiki imeli različne poglede na to v katero smer bi šla samostojna Slovenija. Ko so se odločali o vstopu v Evropsko unijo je bila ta takrat drugačna in bolj pozitivna, enako je veljalo za zvezo NATO.

Po priključitvi v EU je bil optimizem v Sloveniji na višku sedaj pa je izpuhtel

Takratni predsednik Italije je močno podpiral vključitev Slovenije v Evropsko unijo, saj bi Slovenija prinesla nove vrednote in ideale. Takrat so evropski voditelji težili v smer, da so krepili evropske vezi med posameznimi državami. Ob lanskih proslavah zmage nad nacizmom in fašizmom, so vse države vključno s Slovenijo slavile zmago nad nacizmom in fašizmom, razen Nemčije in Avstrije.

Ko enkrat vrednostni kriteriji popustijo se začnejo dogajati takšne stvari kor se sedaj. Zdaj je pomembno samo to koliko denarja katera država da in koliko denarja katera država dobi iz evropskega proračuna. Sedaj v krizi se je pokazalo, da nismo osvojili vrednot solidarnosti in medsebojne pomoči znotraj unije. Ob begunski krizi je vsaka država reševala težave sama za sebe namesto, da bi se težava reševala kot skupen problem Evrope in to v žarišču. Vse kaže na to, da bo pritisk beguncev trajal še dolgo časa. Vse to je pokazalo na slabosti EU in pa po drugi strani tudi za priložnosti za unijo.

Begunska kriza nas je ujela nepripravljene

Evropska ideja še zmeraj živi. Znotraj EU je zdaj 28 držav z različno preteklostjo povezano z drugo svetovno vojno. Mehanizmi, ki so danes znotraj unije pa niso primerni za reševanje takšnih težav. Potrebno bo iti en korak naprej v še večjo integracijo unije. Potrebno bi bilo okrepiti skupne funkcije, predvsem pa zunanjo politiko, varnostne službe in vojsko. Pomembno je kakšen bo sistem odločanja znotraj unije in na kakšen način bo mogoče sprejemati odločitve. Večje države imajo več predstavnikov v uniji in s tem tudi večjo težo pri odločanju, s čimer lahko preglasujejo manjše države.

Kakšna prihodnost čaka Slovenijo v trenutni situaciji

Evropski voditelji se morajo začeti zavedati, kaj je alternativa če EU razpade. Edina alternativa je strašna - vojna v EU. Najprej ekonomska in finančna, pozneje pa fizična vojna, ker bo šlo za prevlado interesov. Odločal bo kapital in odločale bodo multinacionalke, ki pravzaprav že dandanes dejansko upravljajo s svetom. Ta alternativa je tako huda in tragična zato upa, da se bodo ljudje, ki imajo našo skupno usodo v rokah streznili in začeli razmišljati kaj je potrebno narediti.

Ali se lahko zgodi, da se begunska kriza ne reši v žarišču in da to pokoplje Evropo

Te možnosti ni mogoče izključiti, vendar mislim, da je manj verjetna. V tej krizi ko so se zopet začele postavljati meje in žice, se je zgodilo, da je protestirala predvsem civilna družba, prisluhnilo pa se je kapitalu. Dandanes je bistveno drugače razpravljati o tem kaj je država in kdo jo obvladuje. Pred več desetletji je bil kapital obvladljiv in je imel nacionalno barvo.

Danes govorimo o globalnem kapitalu – zaradi katerega se pojavlja Panama in podobne stvari. Zato je na mestu vprašanje kdo pravzaprav dandanes s svetom upravlja. Prava razprava bi pokazala, da s svetom dandanes upravljajo multinacionalke, ki so s svojimi interesi tako globoko vpete v interese države oziroma se z njimi prekrivajo, da je pravzaprav to bolj ali manj formalni mehanizem, da je državno odločanje; odločanje pa je dejansko drugje. Trenutno imamo krizo vladanja tako v svetu, kakor EU in tudi v Sloveniji.

Stanje duha v državi je takšno kot je, kaj bi morali storiti, da bi krenili bolj v optimistično smer

Ena od stvari, ki mene spremlja skozi življenje je to, koliko je politika oddaljena od državljanov. Danes še posebno v tej krizi je potrebno priti do ljudi, saj so ljudje prestrašeni. Politika bi mogla ljudi pomiriti, vendar določenemu delu politike to ni v interesu, saj je s prestrašenimi ljudmi najlažje manipulirati. Politiki bi se mogli zavedati, da je država zaradi ljudi in ne obratno.

Kako vidite sodelovanje s sosednjimi državami nekoč in danes

Takrat so bili drugi časi in ljudje so takrat živeli v prepričanju, da se bo Evropa pokazala kot nosilec razvoja in napredka civilizacije. Človek mora najprej vzpostaviti dobre odnose s sosedi. Takrat smo imeli zelo dobre odnose z voditelji sosednjih in evropskih držav. V kolikor želiš uveljaviti svoje interese moraš imeti zaveznike in žal Slovenija danes nima nobenih zaveznikov.

Najprej je potrebno podporo poiskati pri sosedih in šele potem pri državah, ki imajo največ vpliva v svetu in v Evropi. Slovenija bi morala imeti uravnoteženo politiko in svoja jasna stališča s katerimi bi nastopala do večjih držav.

Kakšen potencial vidite za Lendavo v prihodnosti

Pomembno je pritegniti in razvijati gospodarstvo, nove panoge in privabiti investitorje. Tudi kultura je lahko izrednega pomena za prepoznavnost in razvoj mesta, še posebej v povezavi s sosednjimi državami. Projekt prestolnice je lahko uspešen le kot multikulturni projekt povezovanja in sodelovanja sosednjih držav. Pomembno je tudi vključevanje manjšin in zagotavljanje njihove enakopravnosti. Pomembno je sodelovanje in enakopravnost med narodi, kajti le s tem lahko presežemo nacionalne interese posameznih držav. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...