FOTO: Občina Lendava napovedala kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025

Občina Lendava je v sodelovanja z Galerijo-Muzejem Lendava včeraj v Mestni hiši pripravila novinarsko konferenco, posvečeno razstavi grafik špansko-katalonskega slikarja Joana Mirója in kulturi kot razvojnemu potencialu Občine Lendava.

Direktor Knjižnice Lendava dr. Albert Halasz in programski vodja likovne dejavnosti v Galeriji-Muzej Lendava Dubravko Baumgartner sta na novinarski konferenci predstavila aktualno v vrsti prestižnih razstav projektnega sklopa Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu. Razstavo je včeraj svečano na lendavskem gradu odprla ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Župan Lendave mag. Anton Balažek je na novinarski konferenci predstavil potenciale in razvojno vizijo Lendave ter podal razloge, na podlagi katerih bi se lahko Lendava pričela že letos pripravljati na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025. Na novinarski konferenci je na povabilo župana sodeloval še pisatelj in kulturnik Mitja Čander, ki je kot poznavalec področja prepoznal potenciale Lendave za ta zahtevni evropski kulturni projekt.

Lendava ima potencial za Evropsko prestolnico kulture 2025

Po besedah lendavskega župana je kultura eden ključnih razvojnih potencialov njihove občine.  Razstava grafik slikarja, kiparja in grafika Joana Mirója je nadaljevanje izjemno plodovitega dela Galerije-Muzeja Lendava, ki že vrsto let sodeluje s prestižnimi galerijami in zasebnimi zbiratelji evropskega prostora. Plod tega sodelovanja so poleg letošnje razstave grafik Joana Mirója tudi pomembne razstave preteklih let, ki so nemalokrat odmevale v mednarodni strokovni in splošni javnosti: razstava Victorja Vasarelyja, Oskarja Kokoschke, Francoise Gilot, Alfonsa Muche, japonskih mojstrov erotičnih lesorezov Shunga, keramike znamenite madžarske manufakture Zsolnay, Rembrandta (sodelovanje z dunajskim Künstlerhausom), Francisca de Goye in razstava najslavnejšega likovnega umetnika 20. stoletja Pabla Picassa.

Razstava grafičnih del Joana Mirója je nastala v sodelovanju lendavske galerije z bamberškim zbirateljem in mecenom Richardom H. Mayerjem. Razstava v Lendavi namreč prinaša na ogled pravcati spekter Mirójevih barvnih litografij (barvnih kamnotiskov), ki so nastajale od srede petdesetih let pa do umetnikove smrti leta 1983.

Projekt Velikani likovne umetnosti v številkah

Uspešnost projekta Velikani likovne umetnosti dokazuje tudi naraščanje števila obiskovalcev, ki jih je predstavil dr. Albert Halasz.

V Lendavi je tradicija likovne umetnosti zelo močna, zraven tega ima najbrž največje število akademskih likovnih umetnikov na število prebivalcev. Lendava ima tudi dolgo likovno tradicijo v povezovanju in izmenjavi razstav z drugimi mesti, muzeji in galerijami. Dobravko Baumgartner je izpostavil dve uspešni likovni koloniji z večdesetletno tradicijo odlivanje v bron in LindArt. V sklopu projekta Velikani svetovne likovne umetnosti bodo leta 2017 gostili razstavo madžarskega slikarstva 18. in 19. stoletja in Shungo 2, leta 2018 pa razstavo slik, skulptur in grafik Salvadorja Dalija.

Kultura ima potencial za razvoj Lendave in ustvarjanje delovnih mest

Župan Lendave mag. Anton Balažek je poudaril, da je Mirójeva razstava odlična priložnost, da razmislimo o svojem nadaljnjem razvoju s pomočjo kulture za dolgoročno korist občanov in obiskovalcev. Sam namreč vidi dolgoročno vizijo Lendave tudi v kulturi kot generatorju novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest. Prav vprašanje demografskih kazalcev predstavlja največji izziv Lendave v prihodnjih letih.

Lendava v boj za naslov EPK le v sodelovanju s partnerskimi mesti

Župan poleg naravnih danosti vidi potenciale predvsem v človeških resursih, obmejnem področju, multietnični in več jezikovni skupnosti z bogato in raznoliko tradicijo, tudi judovsko. Pri tem stavi na trajnostni razvoj, tudi ko gre za kulturni turizem, in povezovanje z izbranimi mesti v oddaljenosti 100 kilometrov od Lendave, kar pomeni povezovanje z Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško.  »Brez partnerskih mest v EPK ne moremo in ne želimo, zato bo naša strategija temeljila na povezovanju. Zavedamo se, da bomo morali biti pri snovanju programa predvsem zelo iznajdljivi in kreativni, samo tako bomo leta 2019, ko bo odprt poziv za kandidaturo, zrel in odličen kandidat,« je povedal Anton Balažek.  

Pisatelj in kulturnik Mitja Čander je povedal, da je v kulturnem smislu postal na Lendavo pozoren v zadnjih letih, ko je postala močno likovno središče Slovenije, kar je v njej prebudilo samozavest odpiranja v svet. Prepričan je, da ima Lendava ob povezovanju s čezmejnim prostorom veliko potencialov za Evropsko prestolnico kulture.

Nazivi EPK so bili podeljeni do leta 2019:

• 2017 – Aarhus (Danska) in Paphos (Ciper);
• 2018 – Leeuwarden (Nizozemska) in Valetta (Malta);
• 2019 – Plovdiv (Bolgarija) in Matera (Italija);
• 2020 - Rijeka (Hrvaška) in tbc (Irska).

Postopki in razpis za kandidaturo za EPK

Uradni javni razpis za Evropsko prestolnico kulture je običajno razpisan šest let pred izbranim letom, v primeru Lendave, ki kandidira za naziv leta 2025, to pomeni leto 2019. Razpis je običajno odprt deset mesecev. Izkušnje so pokazale, da večina uspešnih mest s pripravami pričenja do tri leta pred javnim razpisom, v primeru Slovenije to pomeni leto 2016. Zakaj toliko časa prej? Evropska prestolnica kulture je zahteven in kompleksen projekt. Je tudi tekmovanje. Kriteriji zahtevajo veljavno lokalno strategijo razvoja kulture v mestu, ki mora biti povezana s splošno strategijo razvoja mesta. Zraven tega pa še visoko stopnjo udeleženosti lokalnega prebivalstva – mnogo kandidatov vključi šole, univerze, mladinske centre, nevladne organizacije ter kulturne organizatorje. Vključiti je potrebno tudi zasebni sektor. Za uspešno pripravo in prijavo kandidature je potrebno oblikovati usposobljeno strokovno ekipo, v mestu pa se mora vzpostaviti ustrezna raven konstruktivnega pričakovanja in pripravljenosti na izzive projekta.

Kaj je Evropska prestolnica kulture

Evropske prestolnice kulture so eden najbolj znanih projektov Evropske skupnosti. Projekt se je pričel leta 1985 na pobudo grške ministrice za kulturo Meline Mercouri. Zamisel tega panevropskega kulturnega projekta temelji na izhodišču, da je potrebno v središče kulturnega življenja Evrope postaviti mesta. Evropske prestolnice kulture s kulturo in umetnostjo izboljšujejo kakovost življenja v teh mestih in krepijo občutek za skupnost ter povezanost. Meščani se vključujejo v večletne priprave in izvedbene aktivnosti, s čimer prevzemajo pomembnejšo in aktivnejšo vlogo pri razvoju in kulturnem izrazu svojega mesta.

Naziv Evropska prestolnica kulture generira razvojni zagon mest, prinaša številne spodbude ter novo življenjsko energijo. Kulturno, družbeno in ekonomsko življenje izbranih mest s tem projektom vstopa v povsem nov življenjski cikel, ki jim omogoča resnične in merljive razvojne preboje, uspešne regeneracije in revitalizacije. Mnoga uspešna mesta so dokazala (npr. Lille, Glasgow in Essen), da je ta projekt tudi resna priložnost za prenovo urbanih centrov, dvig kreativnosti, dotok novih obiskovalcev in višjo mednarodno prepoznavnost.

Več fotografij v spodnji galeriji ...